Grenoble

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 45° 11’ 16" severne širine, 5° 43’ 37" vzhodne dolžine

Panorama zahodnega dela mesta, z bastilje
Občina Grenoble
Grenoble

Grb
Grenoble is located in Francije
Grenoble
Grenoble
Lega
Zemljepisna dolžina: 5.726945
Zemljepisna širina: 45.187778
Uprava
Država Francija
Regija: Rona-Alpe
Departma: Isère (prefektura)
Okrožje: Grenoble
Kanton: sedež šestih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Grenoble Alpes Métropole
Župan: Michel Destot  (Socialistična stranka)
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 204 m–600 m
(povpr. 212 m)
Površina kopnega:¹ 18,13 km²
Prebivalstvo
(2009)
155.632
 - gostota: (2009) 8.584/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 38185/ 38000, 38100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Grenoble (antični Cularo / Gratianopolis, provansalsko Grenoblo) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Dauphiné. Leta 2009 je mesto imelo 155.632 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Daufineji na sotočju rek Isère in Drac. Obkrožen z gorami - na severu Chartreuse, na zahodu planota Vercors, na vzhodu greben Belledonne - je pogosto označen kot glavno mesto Alp. Letališče Grenoble-Isère se nahaja 40 km severozahodno od mesta na ozemlju občine Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Grenoble je sedež šestih kantonov:

  • Kanton Grenoble-1 (del občine Grenoble: 32.986 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-2 (del občine Grenoble: 24.836 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-3 (del občine Grenoble: 21.853 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-4 (del občine Grenoble: 20.029 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-5 (del občine Grenoble: 30.012 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-6 (del občine Grenoble: 23.601 prebivalec).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Allevard, Bourg-d'Oisans, Clelles, Corps, Domène, Échirolles-Vzhod/Zahod, Eybens, Fontaine-Sassenage/Seyssinet, Goncelin, Mens, Meylan, Monestier-de-Clermont, Mure, Pont-en-Royans, Rives, Roybon, Saint-Égrève, Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs, Saint-Ismier, Saint-Laurent-du-Pont, Saint-Marcellin, Saint-Martin-d'Hères-Jug/Sever, Touvet, Tullins, Valbonnais, Vif, Villard-de-Lans, Vinay, Vizille in Voiron s 701.224 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Del Bastilje

Grenoble je bil poznan po različnih imenih skozi čas:

  • Cularo; manjše mestece galskih Alobrogov, omenjeno že leta 43 pred Kristusom, utrjeno za časa Dioklecijana in Maksimijana med leti 284 in 293,
  • Gratianopolis; rimsko ime, po obisku zahodnorimskega cesarja Gracijana (po letu 380).

Po propadu Rimskega imperija je kraj postal del prvega Burgundskega kraljestva (440). V 6. stoletju ga je zavzel frankovski kralj Klotar I. (532), zatem pa so ga imeli v posesti Karolingi. V drugi polovici 9. stoletja je postal del drugega burgundskega kraljestva (Arles). Leta 1032 je bilo njegovo ozemlje priključeno Svetorimskemu cesarstvu, od 11. stoletja v posesti viennskih grofov, katerih naslov Dauphin je dal pokrajini ime. Grenoble je bil njeno glavno mesto od 1349, po prodaji ozemlja s strani zadnjega viennskega grofa Franciji. V času verskih vojn je bil v oblasti hugenotov, med francosko revolucijo (1790) pa je postal sedež novoustanovljenega departmaja Isère. V času druge svetovne vojne je kraj postal središče francoskega odporniškega gibanja.

Leta 1968 je gostil Zimske olimpijske igre.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Notredamska katedrala
Stavba Le Dauphiné libéré

Grenoble je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Bastilja, serija fortifikacij na hribu nad mestom, provotno iz srednjega veka, se je širilavse do začetka 18. stoletja,
  • Palača daufinskega Parlamenta, zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, od francoske revolucije do leta 2002 sodišče, danes Conseil Général de l'Isère,
  • Mestni muzej z zbirkami slik, egipčanskih, grških in rimskih artefaktov,
  • romansko-gotska katedrala Notre-Dame iz 10. stoletja, sedež škofije Grenoble-Vienne. Prvotna škofija Grenoble je bila ustanovljena v 4. stoletju, z ukinitvijo škofije Vienne med francosko revolucijo ji je bilo priključeno njeno ozemlje, od leta 2006 polno imenovana diocèse de Grenoble Vienne les Allobroges,
  • benediktinska cerkev iz 12. stoletja, danes Arheološki muzej sv. Lovrenca, z zbirko najdb iz arheoloških izkopavanj na tem mestu, ki sega vse do 3. stoletja,
  • Kolegial sv. Andreja iz 13. stoletja,
  • Cerkev sv. Ludvika iz konca 17. stoletja.

Šport[uredi | uredi kodo]

Park Paul-Mistral s Palačo športov

Grenoble je bil osrednje prizorišče Zimskih olimpijskih iger 1968.

  • Palača športov, zgrajena za potrebe ZOI 1968,
  • Stade des Alpes, nogometni štadion s kapaciteto 20.068 sedišč, zgrajen v letu 2008,
  • Stade Lesdiguières, ragbi štadion s kapaciteto 11.900 sedišč, zgrajen v letu 1968, obnovljen leta 1991
  • Patinoire Pôle Sud, ledena dvorana s kapaciteto 3.496 sedišč, zgrajena v letu 2001.

Mesto je prizorišče vsakoletne etapne kolesarske dirke Critérium du Dauphiné, katere organizator regionalni časopis Le Dauphiné libéré ima sedež v tem mestu. Grenoble prav tako pogosto gosti kolesarje na Dirki po Franciji.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Stendhal

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]