Grenoble
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Občina Grenoble |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 05° 43' 37" E |
| Zemljepisna širina: | 45° 11' 16" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Rona-Alpe |
| Departma: | Isère (prefektura) |
| Okrožje: | Grenoble |
| Kanton: | sedež šestih kantonov |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Grenoble Alpes Métropole |
| Župan: | Michel Destot (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 204 m–600 m (povpr. 212 m) |
| Površina kopnega:¹ | 18,13 km² |
| Prebivalstvo:² (2005) |
157.900 |
| - gostota: (2005) | 8.456/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 38185/ 38000, 38100: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
Grenoble (antični Cularo / Gratianopolis, provansalsko Grenoblo) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Dauphiné. Po oceni iz leta 2004 je mesto imelo 157.900 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Kraj leži na sotočju rek Isère in Drac. Obkrožen z gorami - na severu Chartreuse, na zahodu planota Vercors, na vzhodu greben Belledonne - je pogosto označen kot glavno mesto Alp.
[uredi] Administracija
Grenoble je sedež šestih kantonov:
- Kanton Grenoble-1 (del občine Grenoble: 32.986 prebivalcev),
- Kanton Grenoble-2 (del občine Grenoble: 24.836 prebivalcev),
- Kanton Grenoble-3 (del občine Grenoble: 21.853 prebivalcev),
- Kanton Grenoble-4 (del občine Grenoble: 20.029 prebivalcev),
- Kanton Grenoble-5 (del občine Grenoble: 30.012 prebivalcev),
- Kanton Grenoble-6 (del občine Grenoble: 23.601 prebivalec).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Allevard, Bourg-d'Oisans, Clelles, Corps, Domène, Échirolles-Vzhod/Zahod, Eybens, Fontaine-Sassenage/Seyssinet, Goncelin, Mens, Meylan, Monestier-de-Clermont, La Mure, Pont-en-Royans, Rives, Roybon, Saint-Égrève, Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs, Saint-Ismier, Saint-Laurent-du-Pont, Saint-Marcellin, Saint-Martin-d'Hères-Jug/Sever, Touvet, Tullins, Valbonnais, Vif, Villard-de-Lans, Vinay, Vizille in Voiron s 696.326 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Grenoble je bil poznan po različnih imenih skozi čas:
- Cularo; manjše utrjeno mesto Alobrožanov (3. stoletje),
- Gratianopolis; rimsko ime, po obisku zahodnorimskega cesarja Gracijana (po letu 380).
Po propadu Rimskega imperija je kraj postal del prvega Burgundskega kraljestva (440). V 6. stoletju ga je zavzel frankovski kralj Klotar I. (532), zatem pa so ga imeli v posesti Karolingi. V drugi polovici 9. stoletja je postal del drugega burgundskega kraljestva (Arles), od 11. stoletja pa je bil v posesti viennskih grofov, katerih naslov Dauphin je dal pokrajini ime. Grenoble je bil njeno glavno mesto od 1349, po prodaji ozemlja s strani zadnjega viennskega grofa Franciji. V času verskih vojn je bil v oblasti hugenotov, med francosko revolucijo (1790) pa je postal sedež novoustanovljenega departmaja Isère. V času druge svetovne vojne je kraj postal središče francoskega odporniškega gibanja.
Leta 1968 je gostil Zimske olimpijske igre.
[uredi] Znamenitosti
Grenoble je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
[uredi] Pobratena mesta
- Catania (Italija),
- Constantine (Alžirija),
- Corato (Italija),
- Essen (Nemčija),
- Halle (Nemčija),
- Innsbruck (Avstrija),
- Kaunas (Litva),
- Kišinjev (Moldova),
- Oxford (Združeno kraljestvo),
- Pécs (Madžarska),
- Phoenix, Arizona (ZDA),
- Rehovot (Izrael),
- Sfax (Tunizija).

