Grenoble

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinate: 45° 11’ severne širine, 5° 44’ vzhodne dolžine

Panorama zahodnega dela mesta, z bastilje
Panorama zahodnega dela mesta, z bastilje
Občina Grenoble
Grenoble

Lega Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 05° 43' 37" E
Zemljepisna širina: 45° 11' 16" N
Uprava
Država Francija
Regija: Rona-Alpe
Departma: Isère (prefektura)
Okrožje: Grenoble
Kanton: sedež šestih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Grenoble Alpes Métropole
Župan: Michel Destot
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 204 m–600 m
(povpr. 212 m)
Površina kopnega:¹ 18,13 km²
Prebivalstvo
(2005)
157.900
 - gostota: (2005) 8.456/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 38185/ 38000, 38100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Grenoble (antični Cularo / Gratianopolis, provansalsko Grenoblo) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Dauphiné. Po oceni iz leta 2004 je mesto imelo 157.900 prebivalcev.

Vsebina

[uredi] Geografija

Kraj leži na sotočju rek Isère in Drac. Obkrožen z gorami - na severu Chartreuse, na zahodu planota Vercors, na vzhodu greben Belledonne - je pogosto označen kot glavno mesto Alp.

[uredi] Administracija

Lega okrožja v regiji
Lega okrožja v regiji

Grenoble je sedež šestih kantonov:

  • Kanton Grenoble-1 (del občine Grenoble: 32.986 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-2 (del občine Grenoble: 24.836 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-3 (del občine Grenoble: 21.853 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-4 (del občine Grenoble: 20.029 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-5 (del občine Grenoble: 30.012 prebivalcev),
  • Kanton Grenoble-6 (del občine Grenoble: 23.601 prebivalec).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Allevard, Bourg-d'Oisans, Clelles, Corps, Domène, Échirolles-Vzhod/Zahod, Eybens, Fontaine-Sassenage/Seyssinet, Goncelin, Mens, Meylan, Monestier-de-Clermont, La Mure, Pont-en-Royans, Rives, Roybon, Saint-Égrève, Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs, Saint-Ismier, Saint-Laurent-du-Pont, Saint-Marcellin, Saint-Martin-d'Hères-Jug/Sever, Touvet, Tullins, Valbonnais, Vif, Villard-de-Lans, Vinay, Vizille in Voiron s 696.326 prebivalci.

[uredi] Zgodovina

Mestni predel z bastiljo
Mestni predel z bastiljo

Grenoble je bil poznan po različnih imenih skozi čas:

  • Cularo; manjše utrjeno mesto Alobrožanov (3. stoletje),
  • Gratianopolis; rimsko ime, po obisku zahodnorimskega cesarja Gracijana (po letu 380).

Po propadu Rimskega imperija je kraj postal del prvega Burgundskega kraljestva (440). V 6. stoletju ga je zavzel frankovski kralj Klotar I. (532), zatem pa so ga imeli v posesti Karolingi. V drugi polovici 9. stoletja je postal del drugega burgundskega kraljestva (Arles), od 11. stoletja pa je bil v posesti viennskih grofov, katerih naslov Dauphin je dal pokrajini ime. Grenoble je bil njeno glavno mesto od 1349, po prodaji ozemlja s strani zadnjega viennskega grofa Franciji. V času verskih vojn je bil v oblasti hugenotov, med francosko revolucijo (1790) pa je postal sedež novoustanovljenega departmaja Isère. V času druge svetovne vojne je kraj postal središče francoskega odporniškega gibanja.

Leta 1968 je gostil Zimske olimpijske igre.

[uredi] Znamenitosti

Grenoble je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

[uredi] Pobratena mesta

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: