Laval, Mayenne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 04’ severne širine, 0° 46’ zahodne dolžine

Občina Laval
Laval s starim gradom, mestom in reko

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 00° 46' 08" W
Zemljepisna širina: 48° 04' 24" N
Uprava
Država Francija
Regija: Loire
Departma: Mayenne (prefektura)
Okrožje: Laval
Kanton: sedež petih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracija Laval
Župan: François d'Aubert
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 42 m–122 m
(povpr. 70 m)
Površina kopnega:¹ 34,22 km²
Prebivalstvo
(1999)
50.947
 - gostota: (1999) 1.489/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 53130/ 53000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Laval je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Mayenne. Leta 1999 je mesto imelo 50.947 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v zahodni Franciji ob reki Mayenne, na meji med nekdanjima pokrajinama Normandijo in Anjou.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Laval je sedež petih kantonov:

  • Kanton Laval-Jugozahod (del občine Laval: 12.668 prebivalcev),
  • Kanton Laval-Saint-Nicolas (del občine Laval: 8.460 prebivalcev),
  • Kanton Laval-Severovzhod (del občine Laval, občine Changé, Saint-Germain-le-Fouilloux, Saint-Jean-sur-Mayenne: 14.687 prebivalcev),
  • Kanton Laval-Severozahod (del občine Laval: 12.022 prebivalcev),
  • Kanton Laval-Vzhod (del občine Laval, občina Entrammes: 11.732 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Argentré, Chailland, Évron, Loiron, Meslay-du-Maine, Montsûrs, Saint-Berthevin in Sainte-Suzanne.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Laval je nastal v 11. stoletju, ko je njegovo ozemlje bilo v posesti Lavalskega gospostva. Njegova "stara ulica" je bila kar nekaj časa ena glavnih poti v Bretanjo. Med stoletno vojno sta se v mestu izmenjavali francoska in angleška vojska. Po vojni je Laval pod guvernerji Bretanje, ki so mu formalno vladali do 1491, zaznamovalo novo obdobje širitve mestnega obzidja, nastalega v 12. stoletju skupaj z gradom.

Svoj zenit je Laval dočakal v drugi polovici 19. stoletja, ko so v njem zrasle številne tovarne platnenih izdelkov.

Med prvo svetobno vojno je veliko prebivalcev mesta izgubilo življenje na bojiščih Flandrije, kar je povzročilo zastoj razvoja mesta, po vojni pa je se je v mestu pojavil nov višji sloj prebivalstva.

Med drugo svetovno vojno je bil Laval pod nemško okupacijo, [6. avgust]]a 1944 pa ga je osvobodila ameriška 3. armada pod poveljstvom generala Pattona.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Bazilika Notre Dame d'Avesnières, Laval

Laval je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Katedrala sv. Trojice,
  • Bazilika Notre Dame d'Avesnières,
  • srednjeveški grad iz 11. stoletja,
  • ostanki obzidja in mestnih vrat La Porte Beucheresse.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]