Besançon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 47° 14' 35" severne širine, 6° 01’ 19" vzhodne dolžine

Občina Besançon
staro mesto, la Boucle

Grb
Besançon se nahaja v državi Francije
Besançon
Lega
Zemljepisna dolžina: 6.02194
Zemljepisna širina: 47.24306
Uprava
Država Francija
Regija: Franche-Comté (glavno mesto)
Departma: Doubs (prefektura)
Okrožje: Besançon
Kanton: sedež šestih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Veliki Besançon
Župan: Jean-Louis Fousseret
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 235 m–610 m
(povpr. 281 m)
Površina kopnega:¹ 65,05 km²
Prebivalstvo
(2008)
117.599
 - gostota: (2008) 1.808/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 25056/ 25000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Reke Doubs in Quai Vauban
Citadella

Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs. Leta 2008 je mesto imelo 117.599 prebivalcev.

Zahvaljujoč njegovi zgodovinski in kulturni dediščini ter edinstveni arhitekturi je Besançon leta 1986 dobil oznako "mesta umetnosti in zgodovine", od leta 2008 je Citadela v sklopu Vaubanovih utrdb tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja v pokrajini Franche-Comté na dnu Jurskega hribovja ob reki Doubs, ki ga obkroža z večjim naravnim okljukom v premeru enega kilometra.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Besançon je sedež šestih kantonov:

  • Kanton Besançon-Jug (del občine Besançon, občine Arguel, Beure, La Chevillotte, Fontain, Gennes, Le Gratteris, Mamirolle, Montfaucon, Morre, Saône: 21.192 prebivalcev),
  • Kanton Besançon-Planoise (del občine Besançon: 20.944 prebivalcev),
  • Kanton Besançon-Severovzhod (del občine Besançon: 22.356 prebivalcev),
  • Kanton Besançon-Severozahod (del občine Besançon: 17.187 prebivalcev),
  • Kanton Besançon-Vzhod (del občine Besançon, občini Chalezeule, Chalèze: 25.956 prebivalcev),
  • Kanton Besançon-Zahod (del občine Besançon: 21.644 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Amancey, Audeux, Baume-les-Dames, Boussières, Marchaux, Ornans, Quingey, Rougemont in Roulans z 246.872 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje ob rečnem okljuku je bilo že v bronasti dobi poseljeno s plemeni Galcev. Ime kraja se prvič omenja v Cezarjevih spisih o zavzetju Galije kot Vesontio. Skozi čas je večkrat spremenil ime, od Besantio in Besontion preko nemškega Bisanz do sedanjega Besançon.

Leta 843 je bil s podpisom Verdunskega miru, s katerim se je končala triletna karolinška državljanska vojna, dodeljen Lotaringiji pod vodstvom burgundskih vojvodov. Kot del Svetorimskega cesarstva od leta 1034 je mesto postalo sedež nadškofije, leta 1184 pa mu je bil dodeljen tudi status svobodnega cesarskega mesta z avtonomijo. V 15. stoletju je prišel pod vpliv burgundskih vojvod. Po poroki Marije Burgundske s svetorimskim cesarjem Maksimiljanom I. je padel za kratek čas v roke Habsburžanom, preko njih pa Špancem, ki so v njem zgradili glavni obrambni kompleks Citadello (1668). Od 1526 do 1673 je bila v njem kovnica denarja. Leta 1674 so ga zavzele francoske čete, po sporazumu v Nijmegnu je pripadel Franciji. V tem času je bil pod nadzorstvom arhitekta Vaubana zgrajen cel sistem fortifikacij, vključno z izpopolnjeno Citadello.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Vaubanova citadela

Besançon je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • rimski slavolok zmage, Porte Noire,
  • staro mestno jedro la Boucle, ujeto v okljuk reke Doubs,
  • katedrala sv. Janeza iz 12. stoletja,
  • sistem utrdb s Citadelo (17. stoletje),
  • umetnostna galerija Musée des Beaux Arts (17. stoletje),
  • botanični vrt.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]