Nîmes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 50’ 16" severne širine, 4° 21’ 39" vzhodne dolžine

Občina Nîmes
Nîmes, središče

Grb
Nîmes se nahaja v državi Francije
Nîmes
Lega
Zemljepisna dolžina: 4.36083333333
Zemljepisna širina: 43.8377777778
Uprava
Država Francija
Regija: Languedoc-Roussillon
Departma: Gard (prefektura)
Okrožje: Nîmes
Kanton: sedež šestih kantonov
+ Vistrenque
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Nîmes Metropola
Župan: Jean-Paul Fournier  (Zveza za ljudsko gibanje)
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 21 m–215 m
(povpr. 39 m)
Površina kopnega:¹ 161,85 km²
Prebivalstvo
(2008)
140.267
 - gostota: (2008) 869/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 30189/ 30000, 30900:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Nîmes (antična Colonia Nemausus, okcitansko Nimes) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, prefektura departmaja Gard. Mesto je leta 2008 imelo 140.267 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v pokrajini Languedoc na stičišču pomembnih prometnih poti, ki vodijo od Sredozemskega morja v notranjost Francije skozi dolino reke Rone oz. na pol poti med Pirenejskim in Apeninskim polotokom.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v departmaju

Nîmes je sedež šestih kantonov:

  • Kanton Nîmes-1 (četrti La Placette, Les Hauts-de-Nîmes, Quartier d'Espagne, Montaury, Allées Jean Jaurès, Route de Sauve, Castanet, Vacquerolles, La Cigale, Carémeau, L'Eau Bouillie: 29.684 prebivalcev),
  • Kanton Nîmes-2 (četrti Ecusson (sever), Vauban, La Croix-de-Fer, Route d'Uzès, Le Creux de l'Assemblée, Le Rendez-Vous, Ventabren, Courbessac, Mas de Mingue, La Gazelle: 27.712 prebivalcev),
  • Kanton Nîmes-3 (četrti Grézan, Pont de Justice, Chemin Bas d'Avignon, Mas de Possac, Les Oliviers, Les Amoureux, Mas de Ville, Haute-Magaille, Le Clos d'Orville: 24.867 prebivalcev),
  • Kanton Nîmes-4 (četrti Ecusson (jug), Les Arènes, Feuchères, Mont Duplan, Gare, Le Creux des Canards, La Tour-l'Evêque: 16.575 prebivalcev),
  • Kanton Nîmes-5 (četrti Montcalm-République, Mas de Vignolles, Km Delta, Ville-Active, Costières, Puech du Teil, Casa del Sol, Colisée, Duhoda: 13.935 prebivalcev),
  • Kanton Nîmes-6 (četrti Saint Césaire, Mas Roman, Nîmes-Ouest, Valdegour, Pissevin, Marché-Gare, Mas des Juifs: 20.179 prebivalcev).

Skrajni južni del občine pripada kantonu Vistrenque s sedežem v Bouillarguesu.

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Aigues-Mortes, Aramon, Bagnols-sur-Cèze, Beaucaire, Lussan, Marguerittes, Pont-Saint-Esprit, Remoulins, Rhôny-Vidourle, Roquemaure, Saint-Chaptes, Saint-Gilles, Saint-Mamert-du-Gard, Sommières, Uzès, Vauvert, Villeneuve-lès-Avignon in Vistrenque s 457.769 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nîmes je bil sprva mesto galskih Volcae Arecomici, od leta 121 pred Kristusom rimska kolonija in glavno mesto Galije Narbonensis. Skozi njega je bila zgrajena rimska cesta Via Domitia, ki je povezala ozemlje tedanjih rimskih provinc na Apeninskem in Iberskem polotoku.

S koncem 3. stoletja je po obdobju blagostanja prišla doba Vizigotov, Burgundov in Ostrogotov, ki so vdirali na to ozemlje in ropali rimsko bogastvo. Od leta 710 do 754 je bil pod Mavri, nato pa je pod Pipinom mlajšim prišel pod Franke. V 9. stoletju je postal središče istoimenske grofije, katera je leta 1185 bila pripojena Toulousu, od 1271 pod Kapetingi.

V času verskih vojn je Nîmes postal oporišče protestantov, kot tak je doživel polno moč represije in bratomornih soočenj, ki so trajala vse do srede 17. stoletja, povrhu vsega je mesto v tem času bilo podvrženo tudi več izbruhom kuge. Sledilo je obdobje miru in ponovnega vzpona mesta, od njegovega gospodarstva do števila prebivalstva, ki se je v obdobju do francoske revolucije povečalo iz 21.000 na 50.000 prebivalcev. Po revolucionarnem obdobju je mesto znova začelo živeti v blagostanju, s prestrukturiranjem gospodarstva v 19. stoletju pa je postal metropola spodnjega Languedoca.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Arena

Mesto je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

Rimski spomeniki[uredi | uredi kodo]

Svetišče Maison Carrée
  • rimski amfiteater Arena, zgrajena v poznem 1. stoletju, ena najbolje ohranjenih v Sredozemlju, dolga 133 metrov, široka 101 meter. V višino meri 21 metrov, sestavljena iz dveh nivojev, vsak sestavlen iz 60 lokov. Danes je arena mesto prestižev, prizorišče številnih državnih in mednarodnih umetniških prireditev.
  • Maison Carrée, rimsko svetišče, zgrajeno v začetku 1. stoletja, posvečeno Gaju in Luciju Cezarju, posvojenima sinu in vnuku cesarja Avgusta, s svojo izredno ohranjenostjo prevladuje nad rimskim forumom antičnega mesta. Obdan je s stebriščem, zazanamovanim s klasično arhitekturo pod vplivom stare Grčije.
  • Tour Magne, 32 metrov visoki osmerokotni stolp iz obdobja Avgusta je ostanek nekdanjega rimskega zidu.
  • Dianino svetišče, zgrajeno v 2. stoletju, stoji v spodnjem delu vrtov Jardins de la Fontaine, blizu izvira. Sredi 16. stoletja je bilo preoblikovano v cerkev, med verskimi vojnami pa je služilo skladiščenju hrane in sena. Ob sporu med lastniki je bilo zažgano in pretežno porušeno. Njegova prvotna funkcija je še vedno, tudi zaradi premajhne raziskanosti, delno neznana.
  • Porte d'Auguste iz leta 16 in 15 pred Kristusom, imenovana tudi Porte d'Arles, so kot del Via Domitie ena pomembnejših rimskih mestnih vrat, prvotno obdana z dvema mogočnima stolpoma.
  • Porte de France iz leta 16 in 15 pred Kristusom, imenovana tudi Porte d'Espagne,
  • Castellum divisorium iz 1. stoletja, del rimskega vodovoda.

Verski spomeniki[uredi | uredi kodo]

Katedrala Notre-Dame-et-Saint-Castor
  • bazilika - katedrala Notre-Dame-et-Saint-Castor de Nîmes iz 17. do 19. stoletja, sedež škofije Nîmes, Uzès in Alès. Zgrajena na mestu nekdanje katedrale iz 11. stoletja, uničene med verskimi vojnami, v sebi nosi klasicistično-neogotski slog.
  • neoromanska cerkev sv. Pavla iz sredine 19. stoletja,
  • eklekticistična cerkev sv. Perpetue in Felicite iz sredine 19. stoletja,
  • cerkev sv. Baudilija iz druge polovice 19. stoletja,
  • neoklasicistična cerkev sv. Karla iz 18. in 19. stoletja.

Civilni objekti[uredi | uredi kodo]

  • romanska stavba iz 12. stoletja,
  • urni stolp iz sredine 18. stoletja,
  • mestna hiša iz 17. in 18. stoletja,
  • neoklklasicistična sodniška palača, zgrajena v letih 1836-1846,
  • renesančno gledališče,
  • licej Alphonsa Daudeta,
  • Univerza, nekdanja "Vaubanova" trdnjava.

Muzeji[uredi | uredi kodo]

Antoninov spomenik
  • Muzej naravne zgodovine,
  • Arheološki muzej,
  • Muzej starega Nîmesa,
  • Muzej lepih umetnosti,
  • Carré d'Art,
  • Muzej bikoborb,
  • Železniški muzej.

Ostali objekti in parki[uredi | uredi kodo]

  • Jardins de la Fontaine, javni vrtovi iz sredine 18. stoletja,
  • esplanada Charlesa de Gaulla, vodnjak Pradier,
  • Antoninov trg s spomenikom,iz druge polovice 19. stoletja,

osebnosti[uredi | uredi kodo]

Šport[uredi | uredi kodo]

V mestu je v letih 1932 in 1933 potekala dirka za Veliko nagrado Provanse v letih 1932, 1933 in 1947 pa dirka za Veliko nagrado Nîmesa‎.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]