Narbonne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 11’ 01" severno, 3° 00’ 15" vzhodno

Občina Narbonne
Narbonne

Grb
Narbonne is located in Francije
Narbonne
Narbonne
Lega
Zemljepisna dolžina: 3.0042
Zemljepisna širina: 43.1836
Uprava
Država Francija
Regija: Languedoc-Roussillon
Departma: Aude (podprefektura)
Okrožje: Narbonne
Kanton: Narbonne-Jug
Narbonne-Vzhod
Narbonne-Zahod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Narbonnais
Župan: Jacques Bascou  (Socialistična stranka)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–285 m
(povpr. 111 m)
Površina kopnega:¹ 172,96 km²
Prebivalstvo
(2006)
50.776
 - gostota: (2006) 296/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 11262/ 11100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Nadškofijska palača, Narbonne

Narbonne (okcitansko Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Aude. Leta 2006 je mesto imelo 50.776 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Narbonne leži na jugu Francije ob obali Lionskega zaliva med Montpellierom na severu in Perpignanom na jugu. Skozenj poteka kanal Canale de la Robine, ki povezuje reko Aude z Južnim kanalom (Canale du Midi). Občina s površino 172,96 km² zaseda prvo mesto v regiji.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega občine v departmaju

Narbonne je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih nahajajo še kantoni Coursan, Durban-Corbières, Ginestas, Lézignan-Corbières, Sigean in Tuchan s 126.391 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Narbonne je bil ustanovljen v rimski Galiji leta 118 pred Kristusom kot Colonia Narbo Martius ob reki Aude, na stičišču cest Via Domitie, zgrajene v času ustanovitve kolonije, ki je povezala Apeninski z Iberskim polotokom, in Via Aquitanie, ki je peljala v smeri proti Atlanskemu oceanu preko Toulousa in Bordeauxa.

Politično je Narbonne pridobila na namembnosti in konkurirala Marseillu. Julij Cezar je v kraju naselil veterane njegove 10. legije in zgradil njegovo pristanišče v času marseillskega upora proti rimski nadvladi.

Ob razdelitvi Galije je kraj postal glavno mesto province Galije Narbonensis. Kot sedež močne administracije se je mesto ekonomsko kot arhitekturno precej razširilo.

Kasneje je Narbonne postal glavno mesto vizigotske province Septimanie. Po vdoru Arabcev je postal del Cordobskega emirata, ob prihodu Frankov pa pripadel karolinški veji Narbonnskih viskontov. V 12. stoletju je kraj predstavljal enega od kulturnih centrov, kjer se je razvil duh dvorjenja (amour courtois).

V 11. in 12. stoletju je bil Narbonne dom pomembni judovski eksegetski šoli, ki je igrala sredinsko vlogo pri rasti in razvoju zarfatskega in šuaditskega jezika. Judje so se naselili v Narbonni okoli 5. stoletja, skupnost je do 12. stoletja narasla na približno 2000. V tem času je bil kraj pogosto omenjan v Talmudskih spisih v povezavi z njegovimi učenjaki. V 12. in 13. stoletju je judovska skupnost šla skozi vzpone in padce, nazadnje pa skupaj s krajem v 14. stoletju zamrla.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala sv. Justa

Narbonne je uvrščen na seznam francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Roman Horreum, podzemni hodnik iz 1. stoletja pred Kristusom,
  • Katedrala sv. Justa iz leta 1272, od leta 1840 na seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov,
  • Bazilika sv. Pavla,
  • Nadškofijska palača,
  • Arheološki muzej,
  • ostanki Via Domitie,
  • Canale de la Robine, na UNESCOvem seznamu svetovne dediščine.

Šport[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]