Montpellier

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 36' 43" severne širine, 3° 52' 38" vzhodne dolžine

Občina Montpellier
Montpellier

Grb
Montpellier se nahaja v državi Francije
Montpellier
Lega
Zemljepisna dolžina: 3.87722222222222
Zemljepisna širina: 43.6119444444444
Uprava
Država Francija
Regija: Languedoc-Roussillon (glavno mesto)
Departma: Hérault (prefektura)
Okrožje: Aglomeracijska skupnost Montpellier
Kanton: sedež desetih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost Montpellier
Župan: Hélène Mandroux-Colas
(2004-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 7 m–57 m
(povpr. 27 m)
Površina kopnega:¹ 56,88 km²
Prebivalstvo
(2009)
255.080
 - gostota: (2009) 3.963/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 34172/ 34000, 34070, 34080, 34090:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Montpellier (prvotni Monspessulanus, okcitansko Montpelhièr) je glavno mesto in občina južne francoske regije Languedoc-Roussillon, prefektura departmaja Hérault. Leta 2009 je mesto imelo 255.080 prebivalcev.

Geogfrafija[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja v pokrajini Languedoc na gričevnatem ozemlju ob reki Lez, 10 km stran od sredozemske obale.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v departmaju

Montpellier je sedež desetih kantonov:

  • Kanton Montpellier-1 (četrti Ecusson, Centre Historique, Comédie, Gares, Clemenceau, Gambetta, Rondelet, Nouveau Saint Roch: 21.959 prebivalcev),
  • Kanton Montpellier-2 (del občine Montpellier, občini Clapiers, Montferrier-sur-Lez: 30.178 prebivalcev),
  • Kanton Montpellier-3 (četrti Antigone, Parc à Ballons, Mermoz, Saint-Lazare, Les Beaux-Arts, Aiguelongue, Justice, Agropolis, Mas de Calenda: 25.738 prebivalcev),
  • Kanton Montpellier-4 (četrti Les Aubes, Boulevard de Strasbourg, Consuls de Mer, Gare, Grammont, Jardins de la Lironde, La Méjanelle, Millénaire, Odysseum

Montaubérou, La Pompignane, Richter, Rives du Lez: 23.293 prebivalcev),

  • Kanton Montpellier-5 (četrti Cité Mion, Moularès, Pont-Trinquat, Près-d'Arènes, La Rauze, Saint-Martin, Tournezy: 14.493 prebivalcev),
  • Kanton Montpellier-6 (četrti Croix-d'Argent, Garosud, Les Grisettes, Lemasson, La Marquerose, Mas de Bagnères, Mas Drevon, Les Sabines, Saint-Cléophas, Tastavin: 17.639 prebivalcev),
  • Kanton Montpellier-7 (četrti Alco, Les Arceaux, Les Cévennes, Figuerolles, Hauts-d'Argency, Lepic, La Pergola, Le Petit Bard, Saint-Clément: 25.844 prebivalcev),
  • Kanton Montpellier-8 (del občine Montpellier, občini Lavérune, Saint-Jean-de-Védas: 32.438 prebivalcev),
  • Kanton Montpellier-9 (četrti Celleneuve, Le Grand Mail, Les Hauts de Massane, Malbosc, Mosson, La Paillade, Les Tritons: 25.676 prebivalcev),
  • Kanton Montpellier-10 (del občine Montpellier, občini Grabels, Juvignac: 37.850 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Castelnau-le-Lez, Castries, Claret, Frontignan, Lattes, Lunel, Matelles, Mauguio, Mèze, Pignan in Sète-1/2 s 645.212 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Montpellier je eden redkih mest v Franciji brez keltsko-romanske podlage. Prvikrat se omenja leta 985, ko je bil ustanovljen pod fevdalno dinastijo grofov iz Toulousa. V 10. stoletju je postal pomembno trgovsko središče z vezmi po celem Sredozemlju. Leta 1180 je bila v kraju zgrajena medicinska fakulteta, leta 1220 pa še univerza, ki je postala eno glavnih središč poučevanja medicine. Leta 1213 je s poroko med aragonskim kraljem Petrom II. in Marie de Montpellier pripadel Aragoniji, leta 1349 pa z njegovo prodajo francoskemu kralju Filipu VI. V tem času je bila v njem zgrajena cerkev sv. Petra, kasneje, ob ustanovitvi škofije povzdignjena v katedralo (1536). V času reformacije je kraj postal močno oporišče Hugenotov. Leta 1622 je bil oblegan s strani francoskega kralja Ludvika XIII., ki je po zavzetju v njem zgradil trdnjavo. Njegov naslednik, Ludvik XIV. je kraj imenoval za sedež spodnjega Languedoca. Po francoski revoluciji je postal prefektura departmaja Hérault.

V 19. stoletju se je kraj razvil v pomembno industrijsko središče. V 60. letih 20. stoletja se je število prebivalstva močno povečalo s priselitvijo Francozov iz Alžirije, ob njeni osamosvojitvi od Francije.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Akvedukt Saint-Clément
Porte du Peyrou s kipom Ludvika XIV.
  • Katedrala sv. Petra iz 14. stoletja,
  • botanični vrt, prvi v Franciji, ustanovljen leta 1593,
  • Porte du Peyrou, slavolok zmage (1692),
  • osrednji trg Place de la Comédie (1755),
  • muzej umetnosti Musée Fabre (1828),
  • akvedukt Saint-Clement (Aqueduc de Peyrou).

Šport[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]