Béziers
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Béziers  |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 03° 13' 08" E |
| Zemljepisna širina: | 43° 20' 51" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Languedoc-Roussillon |
| Departma: | Hérault (podprefektura) |
| Okrožje: | Béziers |
| Kanton: | Béziers Béziers Béziers Béziers |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Béziers Méditerranée |
| Župan: | Raymond Couderc (2001-2008) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 4 m–120 m (povpr. 17 m) |
| Površina kopnega:¹ | 95,48 km² |
| Prebivalstvo:² (1999) |
69.153 |
| - gostota: (1999) | 724/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 34032/ 34500: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Hérault. Leta 1999 je mesto imelo 69.153 prebivalcev.
Béziers je vsako leto v mesecu avgustu prizorišče festivala Feria du Béziers s poudarkom na bikoborbah.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto se nahaja v južni Franciji 10 km stran od sredozemske obale na manjšem griču nad reko Orb, katero na tem delu z akveduktom premosti vodni kanal Canal du Midi.
[uredi] Administracija
Béziers je sedež štirih kantonov:
- Kanton Béziers-1 (četrti Centre-Ville, Allés Paul Riquet, République, Centre Universitaire Du Guesclin, Avenue Wilson, Capnau, Place de Gaulle: 20.322 prebivalcev),
- Kanton Béziers-2 (severovzhodni del občine Béziers, občine Bassan, Boujan-sur-Libron, Cers, Lieuran-lès-Béziers, Portiragnes, Villeneuve-lès-Béziers: 28.843 prebivalcev),
- Kanton Béziers-3 (severozahodni del občine Béziers, občine Cazouls-lès-Béziers, Colombiers, Corneilhan, Lespignan, Lignan-sur-Orb, Maraussan: 27.654 prebivalcev),
- Kanton Béziers-4 (južni del občine Béziers, občine Sauvian, Sérignan, Valras-Plage, Vendres: 34.835 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Agde, Bédarieux, Capestang, Florensac, Montagnac, Murviel-lès-Béziers, Olargues, Olonzac, Pézenas, Roujan, Saint-Chinian, Saint-Gervais-sur-Mare, Saint-Pons-de-Thomières, La Salvetat-sur-Agout in Servian z 255.669 prebivalci.
[uredi] Zgodovina
Ozemlje Béziersa je bilo poseljeno že v neolitiku. Rimska naselbina Colonia Julia Baeterrae Septimanorum je bila ustanovljena kot kolonija za veterane v letu 36/35 pred Kristusom. Mesto je bilo obdano z obzidjem v 3. stoletju. Od 720 do 752 so ga imeli pod nadzorom Mavri.
Od 10. do 12. stoletja je bil Béziers središče viskontov, kateri so vladali večini obalne ravnine okoli mesta vključno s sosednjim mestom Agde, prav tako so nadzorovali glavno pot med vzhodom in zahodom Languedoca z dvema ključnima mostovoma čez reko Orb pri Béziersu in reko Hérault pri Saint-Thibéryju.
V času križarskih vojn je bilo mesto močno katarsko oporišče, popolnoma opustošeno v letu 1209. Obnova mesta se je vlekla vse do 15. stoletja.
Po državnem udaru Napoleona III. v letu 1851 je sledila represija, v kateri je vojska streljala na republikanske protestnike v samem mestu, jih obsodila na smrt ali deportirala v Gvajano.
[uredi] Znamenitosti
- Katedrala sv. Nazarija iz 14. stoletja;
- Plateau des poètes , angleški vrt iz konca 19. stoletja,
[uredi] Pobratena mesta
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
