Béziers

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 20' 51" severne širine, 3° 13' 08" vzhodne dolžine

Panorama Béziersa, s Škofijskih vrtov
Občina Béziers
Béziers

Grb
Béziers is located in Francije
Béziers
Béziers
Lega
Zemljepisna dolžina: 3.218991
Zemljepisna širina: 43.347615
Uprava
Država Francija
Regija: Languedoc-Roussillon
Departma: Hérault (podprefektura)
Okrožje: Béziers
Kanton: Béziers
Béziers
Béziers
Béziers
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Béziers Méditerranée
Župan: Raymond Couderc  (Zveza za ljudsko gibanje)
(1995-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 4 m–120 m
(povpr. 17 m)
Površina kopnega:¹ 95,48 km²
Prebivalstvo
(2009)
70.957
 - gostota: (2009) 743/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 34032/ 34500:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Béziers (okcitansko Bésiers) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Hérault. Leta 2009 je mesto imelo 70.957 prebivalcev.

Béziers je vsako leto v mesecu avgustu prizorišče festivala Feria du Béziers s poudarkom na bikoborbah.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja v pokrajini Languedoc 10 km stran od sredozemske obale na manjšem griču nad reko Orb, katero na tem delu z akveduktom premosti vodni kanal Canal du Midi.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v departmaju

Béziers je sedež štirih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Agde, Bédarieux, Capestang, Florensac, Montagnac, Murviel-lès-Béziers, Olargues, Olonzac, Pézenas, Roujan, Saint-Chinian, Saint-Gervais-sur-Mare, Saint-Pons-de-Thomières, La Salvetat-sur-Agout in Servian z 289.699 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Béziersa je bilo poseljeno že v neolitiku. Rimska naselbina Colonia Julia Baeterrae Septimanorum je bila ustanovljena kot kolonija za veterane v letu 36/35 pred Kristusom. Mesto je bilo obdano z obzidjem v 3. stoletju. Od 720 do 752 so ga imeli pod nadzorom Mavri.

Od 10. do 12. stoletja je bil Béziers središče viskontov, kateri so vladali večini obalne ravnine okoli mesta vključno s sosednjim mestom Agde, prav tako so nadzorovali glavno pot med vzhodom in zahodom Languedoca z dvema ključnima mostovoma čez reko Orb pri Béziersu in reko Hérault pri Saint-Thibéryju.

V času križarskih vojn je bilo mesto močno katarsko oporišče, popolnoma opustošeno v letu 1209. Obnova mesta se je vlekla vse do 15. stoletja.

Po državnem udaru Napoleona III. v letu 1851 je sledila represija, v kateri je vojska streljala na republikanske protestnike v samem mestu, jih obsodila na smrt ali deportirala v Gvajano.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala sv. Nazarija
  • gotska Katedrala sv. Nazarija iz 13. do 15. stoletja, sedež nekdanje škofije, ukinjene s konkordatom 1801, ko je njeno ozemlje prešlo pod nadškofijo Montpellier; francoski zgodovinski spomenik,
  • romanska cerkev sv. Jakoba iz 12. do 15. stoletja, skupaj s katedralo del romarske poti Via Tolosane v Santiago de Compostelo; zgodovinski spomenik,
  • romanska bazilika sv. Afrodizija, prvega škofa in mučenca Béziersa; zgodovinski spomenik,
  • srednjeveški stari most Pont Vieux na reki Orb,
  • canal du Midi z vodnimi ključavnicami Écluses de Fonserannes iz 17. stoletja,
  • staro pokopališče iz 18. stoletja,
  • muzej lepih umetnosti,
  • neogotski stolp, le domaine de Saint-Jean-d'Aureilhan,
  • Plateau des poètes , angleški vrt iz konca 19. stoletja,

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Béziers

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]