Agde

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 18' 39" severne širine, 03° 28' 33" vzhodne dolžine

Občina Agde
ob reki Hérault, Agde

Grb
Agde is located in Francije
Agde
Agde
Lega
Zemljepisna dolžina: 3.47583333333
Zemljepisna širina: 43.3108333333
Uprava
Država Francija
Regija: Languedoc-Roussillon
Departma: Hérault
Okrožje: Béziers
Kanton: Agde
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Hérault Méditerranée
Župan: Gilles d'Ettore  (Zveza za ljudsko gibanje)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–110 m
(povpr. 5 m)
Površina kopnega:¹ 50,81 km²
Prebivalstvo
(2011)
23.988
 - gostota: (2011) 472/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 34003/ 34300:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Agde je zdraviliško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon. Leta 2006 je mesto imelo 23.988 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Hérault River, Agde 09.jpg

Kraj se nahaja v pokrajini Languedoc ob reki Hérault 4 km severno od njenega izliva v Sredozemsko morje, 20 km vzhodno od Béziersa. Severno od kraja se z reko križa vodni kanal Canal du Midi, ki skupaj z reko Garono preko Toulousa povezuje Sredozemsko morje (Sète) z Atlantikom (Bordeaux). Poleg samega središča občina vključuje tudi morska pristanišča in zdravilišča Le Grau d'Agde, la Tamarissière in le Cap d'Agde.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega kantona v departmaju

Agde je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Bessan, Marseillan in Vias s 40.082 prebivalci.

Kanton je sestavni del okrožja Béziers.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Obmorska naselbina Agathe Tyche je bila ustanovljena kot starogrška kolonija v 5. stoletju pred Kristusom.

Pod vizigotskim kraljem Alarihom II. je bil leta 506 kraj s cerkvijo sv. Andreja prizorišče koncila. Približno v 6. stoletju je Agde postal sedež škofije, ukinjene med francosko revolucijo. Njen poslednji škof, Charles François de Saint Simon Sandricourt, je bil v Parizu 26. julija 1794 usmrčen pod giljotino.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • romanska katedrala sv. Štefana iz 12. stoletja, naslednica nekdanje karolinške cerkve iz 9. stoletja; slednja je stala na temeljih starorimske cerkve iz 5. stoletja, prvotno Dianinega templa. Ozemlje škofije je s konkordatom 1801 pripadlo škofiji v Montpellieru.
  • cerkev sv. Andreja, prvotno iz 5. stoletja, sedež koncila v letu 506,
  • cerkev sv. Severa iz konca 15. stoletja,
  • cerkev Notre-Dame-du-Grau iz leta 1584,
  • kanal du Midi z vodno ključavnico, mostom sv. Jožefa in upravno stavbo hôtel Riquet,
  • muzej podvodne arheologije musée de l'Éphèbe,
  • otok vulkanskega izvora île de Brescou s trdnjavo Fort de Brescou iz 16. stoletja.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]