Arles

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 40’ 36" severne širine, 4° 37’ 40" vzhodne dolžine

Občina Arles
Rimski amfiteater, Arles

Grb
Arles is located in Francije
Arles
Arles
Lega
Zemljepisna dolžina: 4.627803
Zemljepisna širina: 43.676650
Uprava
Država Francija
Regija: Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma: Bouches-du-Rhône (podprefektura)
Okrožje: Arles
Kanton: Arles-Vzhod
Arles-Zahod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Arles-Crau-Camargue-Montagnette
Župan: Hervé Schiavetti  (Komunistična stranka Francije)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–57 m
(povpr. 10 m)
Površina kopnega:¹ 758,93 km²
Prebivalstvo
(2008)
52.729
 - gostota: (2008) 69/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 13004/ 13200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Arles
Portal cerkve sv. Trophimusa

Arles (okcitansko Arle) je zgodovinsko mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône. Leta 2008 je mesto imelo 52.729 prebivalcev.

Od leta 1981 je mesto pod nazivom "Arles, rimski in romanski spomeniki" na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži tik pred izlivom reke Rone v Sredozemsko morje, ki pri tem ustvari široko delto Camargue. Slednja predstavlja večino administrativnega ozemlja občine, ki je s 758,95 km² največja v celotni Franciji.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Arles je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Arles-Vzhod (del občine Arles, občini Fontvieille, Saint-Martin-de-Crau: 41.099 prebivalcev),
  • Kanton Arles-Zahod (del občine Arles: 26.142 prebivalcev).

Mesto je tudi sedež okrožja, v katerem se poleg njegovih dveh nahajajo še kantoni Châteaurenard, Eyguières, Orgon, Port-Saint-Louis-du-Rhône, Saintes-Maries-de-la-Mer, Saint-Rémy-de-Provence in Tarascon s 195.494 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arles je bil ustanovljen kot starogrška kolonija v 6. stoletju pred Kristusom pod imenom Theline. Leta 535 pred Kristusom so kolonijo zavzeli galski Salluvii in jo preimenovali v Arelate. Leta 123 pred Kristusom je pripadel Rimljanom, v tem času je postal pomembno mesto (Colonia Iulia Paterna Arelatensium Sextanorum) - kolonija veteranov rimske legije VI. Ferrata, ki je imela tam svojo bazo, vendar v senci Massalie (Marseille). Njegov čas je prišel s Cezarjem, ki je v boju proti Pompeju uporabil njegovo vojaško silo. Za nagrado je Arelate dobil ozemlja Massalie, ki je v nasprotju z njim podpirala Pompeja.

Mesto je doseglo največji vpliv v 4. in 5. stoletju, ko je bil pogosto uporabljen kot glavni stan rimskega cesarja v času vojaških kampanj.Leta 395 je postal sedež - prefektura Galije, ki je pokrivala zahodni del Zahodnorimskega cesarstva, to je ožjo Galijo, Hispanio (Španija) in Armorico (Bretanija). V času cesarja Konstantina Velikega so bila v mestu zgrajena kopališča, v mestu je bil rojen njegov sin Konstantin II., uzurpator Konstantin III. pa ga je ob razglasitvi za zahodnega cesarja (407-411) naredil za njegovo glavno mesto (408). V poznem rimskem obdobju je Arles postal poznan kot kulturno in versko središče, pri tem je bil ključna točka pokristjanjevanja Galije.

V 8. stoletju so vdrli na to zemlje Franki, ki so prevzeli nadzor nad njim, Arles pa leta 855 razglasili za glavno mesto Arelatskega kraljestva. Kraljestvo je zajemalo tudi del Provanse in Burgundijo, na ozemlju slednje je bilo leta 888 pod auxerrskim grofom Rudolfom ustanovljeno kraljestvo Transjuranske Burgundije. Leta 933 je bilo pod Rudolfom II. kraljestvo ponovno združeno, po smrti Rudolfa III. (1032) pa ga je podedoval Konrad II., svetorimski cesar. Arles je ponovno dobil na veljavi v 12. stoletju s prihodom in kronanjem cesarja Friderika Barbarosse (1178), postal je svobodno mesto pod upravo izvoljenega podestata, ki je imenoval konzule. Ta status je obveljal vse do francoske revolucije 1789.

Arles se je pridružil provanški grofiji leta 1239. V letu 1378 je svetorimski cesar Karel IV. predal ostanek Arelatskega kraljestva francoskemu dauphinu, kasnejšemu cesarju Karlu VI., tako je kraljestvo tudi na papirju prenehalo obstajati.

Leta 1888 je Arles odkril nizozemski slikar Vincent van Gogh, ki je bil prevzet nad provansalsko pokrajino. V času svojega obiska v Arlesu je izdelal preko 300 slik in risb. Po drugi strani se je njegovo zdravje občutno poslabšalo, zaradi tega se je v maju 1889 poslovil in poiskal zatočišče v bližnjem Saint-Rémyju.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Arles je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Rimsko gledališče,
  • rimski amfiteater,
  • rimska nekropola,
  • Konstantinove terme,
  • cekev sv. Trofima, nekdanja katedrala,
  • zgodovinski muzej Musée de l'Arles et de la Provence antiques

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]