Provins

Provins
Občina
Lega
48°33′32″N 3°17′58″E
Država	Francija
Regija	Île-de-France
Departma	Seine-et-Marne
Okrožje	Provins
Kanton	Provins
Interkomunaliteta	Skupnost občin Provinois
Upravljanje
• Župan (2001-2014)	Christian Jacob
Površina 1	14,72 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2021)	11.958
• Gostota	810 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	77379 /77160
Nadmorska višina	86–168 m (povp. 91 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Provins je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne. Leta 1999 je naselje imelo 11.667 prebivalcev. Upravni sedež Arrondissements Provins in kanton Provins. Je član in sedež Communauté de Communes du Provinois, leži pa ob reki Voulzie.

Geografija

Kraj leži v osrednji Franciji, 48 km vzhodno od Meluna.

Administracija

Lega okrožja v regiji/departmaju

Provins je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Chalautre-la-Petite, La Chapelle-Saint-Sulpice, Chenoise, Cucharmoy, Longueville, Mortery, Poigny, Rouilly, Saint-Brice, Saint-Hilliers, Saint-Loup-de-Naud, Sainte-Colombe, Soisy-Bouy in Vulaines-lès-Provins z 20.996 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Bray-sur-Seine, Donnemarie-Dontilly, La Ferté-Gaucher, Montereau-Fault-Yonne, Nangis, Provins, Rebais, Rozay-en-Brie in Villiers-Saint-Georges s 146.975 prebivalci.

Zgodovina

Provins je bil v času pod oblastjo šampanjskih grofov eno glavnih sejemskih mest v Šampanji.

Čeprav se Provins v dokumentu prvič omenja leta 802, je verjetno veliko starejši. Vendar pa so prve vojaške utrdbe iz tega obdobja. Ker je Provins nastal na križišču pomembnih trgovskih poti (sever-jug in vzhod-zahod), se je v srednjem veku (zlasti od 9. do 13. stoletja) tu dogajal eden največjih trgov v državi. Še danes je mogoče takratne dogodke v Grange aux Dîmes rekonstruirati. Mesto je bilo takrat pod zaščito grofov Champagne.

Znamenitosti

Srednjeveški stolp Tour César, Provins

Provins je bil uvrščen med Ville d 'art et d'histoire in je od leta 2001 na seznamu Unescove svetovne dediščine. Mestno obzidje, ki je bilo zgrajeno v letih 1226 do 1314, je dolgo 1200 metrov in opremljeno z 22 stolpi.

• Cerkev Saint-Ayoul (katere posmrtne ostanke so našli tukaj leta 996)
• Collégiale Saint-Quiriace (12. stoletje)
• Tour Notre-Dame-du-Val (1544)
• Cerkev Sainte-Croix
• Hostellerie de la Croix d'Or, ki velja za najstarejši hotel v Franciji, trenutno v obnovi; pročelje je od izgradnje hiše (1264–1270) ostalo nespremenjeno.

Hôtel du Vauluisant (13. stoletje)

• Tour César (12. stoletje); en sam osmerokotni donjon na kvadratnem tlorisu (stoji na hribu), je bil takrat uporabljen za utrdbo, kot zapor in opazovalni stolp.
• Maison romane; je romanska hiša iz 12. stoletja. Od leta 1941 je kulturni spomenik (Monument historique).
• Grange aux dîmes; je romanska stavba iz 12. stoletja. Od leta 1847 je zgodovinski spomenik.
• Couvent des Cordeliéres je nekdanji samostan revnih Klaris, ki je obstajal od leta 1248 do revolucije.

Podzemlje starega mesta je prepleteno s srednjeveškimi prehodi, ki jih je mogoče obiskati. Igrajo vlogo v romanu Umberta Eca Foucaultovo nihalo.

Provins velja za prestolnico predelave vrtnic: rožna marmelada (confiture de pétales de rose), rožni med (miel à la rose de Provins) in rožni bonboni. Leta 1239 je Thibaud IV. de Champagne (1201–1253) iz križarskega pohoda pripeljal slavno damaščansko vrtnico (Rosa × damascena). Iz nje so s križanjem nastale številne druge vrste vrtnic.

Pobratena mesta

• Bendorf (Nemčija),
• Pingyao (Ljudska republika Kitajska).

Literatura

• Le Patrimoine des Communes de la Seine-et-Marne. Flohic Editions, Band 1, Paris 2001, ISBN 2-84234-100-7, S. 1249–1265.

Zunanje povezave

• Uradna stran (francosko)
• Provins, UNESCO (angleško)