Aix-en-Provence
| Občina Aix-en-Provence |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 5.454025 |
| Zemljepisna širina: | 43.531127 |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Provansa-Alpe-Azurna obala |
| Departma: | Bouches-du-Rhône (podprefektura) |
| Okrožje: | Aix-en-Provence |
| Kanton: | Aix-en-Provence-Center Aix-en-Provence-Jugozahod Aix-en-Provence-Severovzhod |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Pays d'Aix |
| Župan: | Maryse Joissains-Masini (Zveza za ljudsko gibanje) (2009-2014) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 73 m–511 m |
| Površina kopnega:¹ | 186,08 km² |
| Prebivalstvo:² (2008) |
142.743 |
| - gostota: (2008) | 767/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 13001/ 13090, 13100: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko Ais de Provença) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône. Leta 2008 je mesto imelo 142.743 prebivalcev.
Vsebina |
Geografija [uredi]
Kraj se leži v Provansi ob reki Arc, 32 km severno od središča departmaja Marseilla.
Uprava [uredi]
Aix-en-Provence je sedež treh kantonov:
- Kanton Aix-en-Provence-Center (del občine Aix-en-Provence: 39.291 prebivalcev),
- Kanton Aix-en-Provence-Jugozahod (del občine Aix-en-Provence, občini Éguilles, Meyreuil: 64.600 prebivalcev),
- Kanton Aix-en-Provence-Severovzhod (del občine Aix-en-Provence, občine Saint-Marc-Jaumegarde, Le Tholonet, Vauvenargues, Venelles: 53.477 prebivalcev).
Mesto je tudi sedež okrožja, v katerem so poleg njegovih treh še kantoni Gardanne, Lambesc, Pennes-Mirabeau, Pélissanne, Peyrolles-en-Provence, Salon-de-Provence in Trets s 381.986 prebivalci.
Zgodovina [uredi]
Aix-en-Provence (Aquae Sextiae) je ustanovil leta 122 pred Kristusom rimski konzul Sextius Calvinus, ki je dal ime toplicam. Leta 102 pred Kristusom se je v njegovi bližini odvijala bitka, v kateri je rimska vojska porazila Kimbre in Tevtone.
V 4. stoletju po Kristusu je Aix postal glavno mesto rimske province Narbonensis Secunda. Leta 477 so ga zavzeli Vizigoti, v 6. stoletju je bil večkrat oplenjen s strani Frankov in Langobardov, v letu 731 pa so ga osvojili Saraceni.
V srednjem veku je postal središče provanške grofije, svoj zenit pa je dosegel po 12. stoletju, ko je pod hišama Aragoncev in Anžuvincev postal umetnostni center in sedež učiteljišča.
Aix je pripadel Franciji skupaj s Provanso leta 1487, v njem je leta 1501 francoski kralj Ludvik XII. vzpostavil provansalski Parlament, ki je obstajal vse do revolucije 1789.
Zanimivosti [uredi]
- Cours Mirabeau je široka prometna žila, ob kateri je posajena dvojna vrsta platan, obdana s finimi hišami in okršena z vodnjaki. Cesta sledi liniji starega mestnega zidu in deli samo mesto na dva dela. Novi del je južno in zahodno, stari del s širokimi ulicami in palačami iz 16., 17. in 18. stoletja pa na severu.
- Katedrala Presvetega Odrešenika leži na severu v srednjeveškem delu mesta. Grajena je na območju rimskega templja v 11. do 13. stoletju. Pročelje je zaznamovano z bogato okrašenim portalom v gotskem stilu. Notranjost vsebuje stenske preproge iz 16. stoletja, ostala umetnostna dela in pa krstilnico, datirano v 4. stoletje.
Pobratena mesta [uredi]
- Aškelon (Izrael),
- Bath (Anglija, Združeno kraljestvo),
- Baton Rouge (Louisiana, ZDA),
- Chaoyang (Ljudska republika Kitajska),
- Coimbra (Portugalska),
- Coral Gables (Florida, ZDA),
- Foshan (Kitajska),
- Granada (Andaluzija, Španija),
- Kartagina (Tunizija),
- Oujda (Maroko),
- Perugia (Umbrija, Italija),
- Philadelphia (Pensilvanija, ZDA),
- Tübingen (Baden-Württemberg, Nemčija).
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Aix-en-Provence |
- Uradna stran (v francoščini)
- Turizem