Claude Monet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Claude Monet
Pierre-Auguste Renoir 112.jpg  *
Samoportret
Rojstvo 14. november 1840({{padleft:1840|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1]
Pariz[1]
Smrt 5. december 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[2] (86 let)
Giverny
Državljanstvo Flag of France.svg Francija
Poklic slikar in umetnik
Podpis Claude Monet Signature.svg

Claude-Oscar Monet, francoski impresionistični slikar, * 14. november 1840, Pariz, Francija, 6. december 1926, Giverny, Francija.

Bil je vodilni slikar francoskega impresionizma, ki je v zahodno slikarstvo vnesel vrsto novosti. Slikanje v naravi, slikanje stvari take, kot so v tistem trenutku dejansko bile, učinek različne svetlobe na motiv, kombinacije batv kot posledica različne svetlobe, slikanje s kratkimi, debelimi potezami, vidne poteze čopiča, so samo nekatere izmed njih.[3]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Claude - Oscar Monet se je rodil v Parizu, očetu Adolphu Monetu in materi Louise - Justine Aubry. Ko je bil star pet let, se je družina preselila v Le Havre in tu je začel s šolanjem. Že v šoli je risal karikature. Te je pričel prodajati pri 15. letih. V mestu, v katerem je živel, so ga zaradi tega vsi poznali. Leta 1856 je spoznal slikarja Eugèna Boudina, ki ga je prepričal, naj opusti izdelovanje karikatur in začne slikanje pokrajin. Monet se je takrat odločil, da bo tovrstno slikanje predstavljalo njegovo prihodnost. Boudin ga je naučil slikati v naravi. Ta je postala tudi ena glavnih značilnosti impresionizma. V letih 1859 in 1860 se je v Parizu učil realističnega slikanja, čeprav je oče temu nasprotoval. Vojaški rok je odslužil v Alžiriji, kjer so ga prevzele barve Afrike. Zaradi bolezni se je lahko predčasno vrnil domov. Leta 1862 je bil znova v Parizu. Delal je v ateljeju slikarja Charlesa Gleyreja, ki je bil takrat zelo znan. Spoznal je tudi druge slikarje: Augusta Renoira (1841-1919), Alfreda Sisleya (1839-99) in Frédérica Bazilla od katerih je črpal svoje slikarske ideje. Leta 1863 so imeli impresionisti razstavo v Salon des Refusés (salon zavrnjenih). Leta 1869 je živel z Renoirjem, skupaj sta slikala, njegove slike pa so večkrat zavrnili v Salonu. Leta 1870 se je poročil s Camille Doncieux, z njo je imel tudi enega sina, Jeana. Da bi se izognil vpoklicu v vojsko (Francosko-pruska vojna 19. julij 1870), se je preselil v London, kjer je bival eno leto. V maju 1871 je zapustil London ter za kratek čas živel v Zaandamu na Nizozemskem, kjer je naredil petindvajset slik. Preden se je vrnil v Francijo, se je ustavil še v Amsterdamu.

V Francijo se je vrnil leta 1871, in se preselil v Argentuil, blizu Pariza. V letu 1872 1872 je naslikal Impresijo, sončni vzhod (Impression, soleil Levant), ki prikazuje pokrajino pristanišča Le Havre. Visela je na prvi razstavi impresionistov leta 1874, zdaj je v Musée Marmottan Monet v Parizu. Na tej razstavi je bila tudi slika z naslovom Boulevard des Capucines, ki je sedaj v Puškinovem muzeju v Moskvi. Leta 1874 se je za kratek čas vrnil na Nizozemsko. S prijatelji so ustanovili Društvo anonimnih umetnikov, slikarjev, kiparjev in grafikov (Societe Anonyme des Artistes, Peintres, Sculpteurs et Graveurs) ter leta 1874 začeli samostojno razstavljati. Iz poimenovanja slike Impresija je leta 1877 nastalo ime impresionističnega gibanja sočasno z njihovo tretjo razstavo.

Camille Monet v vrtu Bench

Monetova žena je umrla leta 1872 za tuberkulozo in ga zapustila z dvema otrokoma; Michel se je rodil le nekaj mesecev pred materino smrtjo. Monet jo je naslikal na smrtni postelji. V začetku leta 1880 je Monet naslikal več skupin pokrajin in pristanišč, saj je menil, da gre za dokumentiranje francoskega podeželja. Leta 1883 se je z novo spremljevalko Alice Hoschede in njenimi otroci preselil v Giverny. Alicin mož je pred svojo smrtjo ekonomsko pomagal Monetu. Leta 1892 sta se z Alice poročila.

Monet je postal znan in posledično premožen slikar. Lahko je kupil hišo z vrtom v Givernyju in leta 1890 zgradil rastlinjak in studio, prostorno stavbo dobro osvetljeno s strešnimi okni. Lotil se je izdelave serije slik, v katerem je bil predmet upodobljen v različnih svetlobnih in vremenskih razmerah. Petnajst slik Kopice sena je bilo razstavljenih v Galerie Durand - Ruel leta 1891. Kasneje so nastale še slike: Rouenska katedrala, Topoli, Parlament, Jutro na Seni in Lokvanji.

V spremstvu nove žene je veliko potoval: (London, Benetke, Španija, Norveška). Med letoma 1883 in 1908 je Monet potoval po Sredozemlju, kjer je naslikal znamenitosti, pokrajine in pristanišča, kot je Bordighera. V Benetkah je naslikal pomembno serijo slik. Leta 1871 je v Londonu obiskal razstavo slik Williama Turnerja. Temačni barvni toni Angleža so ga močno presenetili. V prvih letih 20. stoletja se je posvečal zlasti znamenitostim Londona (Parlament, Waterloo Bridge in Charing Cross Bridge v megli).

Ko je tudi Alice leta 1911 umrla, se je odločil, da ne bo več zapustil domače hiše in da ne bo več slikal. Najstarejši sin Jean, ki je bil poročena z Aliceno hčerko Blanche, je umrl leta 1914. Blanche je poslej skrbela za Moneta, ki se mu je začela razvijati siva mrena. Med prvo svetovno vojno je naslikal serijo Jokajoče vrbe kot poklon francoskim padlim vojakom. Leta 1923 so mu operirali sivo mreno, vendar se na do tedaj naslikanih slikah opazi rdečkasti ton, ki je značilen za prizadet vid. Po operaciji je imel težave z ultravijolično svetlobo in je zato nekatere slike prebarval z modro.

5. decembra 1926 je umrl zaradi pljučnega raka v starosti 86 let. Pogrebu, ki je bil v družinskem krogu, so med drugimi prisostvovali tudi prijatelji Clemenceau, Bonnard, Vuillard in Roussel. Njegovo hišo v Givernyju je Monetov sin Michel, njegov edini dedič, podaril Francoski akademiji za likovno umetnost (del Institut de France) leta 1966. V hiši so predmeti iz njegovega življenja, ne pa tudi njegove slike, je pa njegova izjemna zbirka japonskih lesorezov. Hišo z vrtovi so leta 1981 odprli za javnost. Večina obiskovalcev si ogleduje oba dela vrta, ki sta rekonstruirana tako, kakor sta bila zasajena v času Monetovega življenja. Spominski dom privablja veliko število turistov.

Umetniški opus[uredi | uredi kodo]

Monet je slikal predvsem »en plein air« (na plažah Normandije in ob bregovih Sene). Opazil se je, da predmeti pogosto spreminjajo barve. Naslikal je več ciklov slik tako, da je isto temo slikal ob isti uri v določenih vremenskih pogojih ali ob različnih urah. Osredotočal se je na svetlobne učinke, ki so vplivali na formo in barvo motiva.

Naredil je 23 slik, ki prikazujejo topole na desnem bregu Epte pri Limetzu. Motiv topoli so bili naslikani v različnih svetlobnih pogojih, različnih časih in letnih časih. V zgodnji pomladi leta 1892 in 1893 je Monet naslikal pet nekoliko različnih zahodnih fasad katedrale v Rouenu. Fasada zavzema skoraj celotno platno 30 slik, samo tri slike prikazujejo manjše dele. S to serijo slik ke Monet naredil preboj pri kritikih in publiki.

Najlepše so slike ribnika z lokvanji iz njegovega vrta v Governyju. Iskal je nove načine slikanja, njegove poteze pa so kratke in sproščene. Monet je rad slikal nadzorovano naravo: njegov vrt v Givernyju, svoje lokvanje, ribnik in most, pa tudi bregove Sene v različnih obdobjih leta.

Zanimiv je cikel več kot 100 slik iz Londona. Zajemal je različna razpoloženja in spreminjajočo svetlobo. Monet ni naslikal neo-gotske arhitekture stavbe Parlamenta, njegov učinek je samo v svetlobi. Zanimivo je to, da je na terenu narisal le osnutek, potem pa slike dokončal v studiu. Lahko tudi čez več let.

Slike, ki jih je Claude Monet naslikal v Benetkah leta 1908 in z njimi dosegel raven abstrakcije v barvi paleti, ne ustreza več tedanjemu impresionizmu. Med drugim je slikal cerkev Sam Giorgio Maggiore v luči zahajajočega sonca z odsevi v vodi in Palazzo Dario v različnih svetlobnih odtenkih. Nekatere slike je začel znova v studiu in jih tudi spremenil.

Proti koncu življenja se je, kljub že zelo slabemu vidu, lotil naslikati obsežne murale z lokvanji za francosko državo. Musee de l'Orangerie jih je razstavil šele pet mesecev po umetnikovi smrti, decembra 1926.

Vpliv na druge umetnike[uredi | uredi kodo]

Skladatelj Claude Debussy je za svoje skladbe pogosto iskal navdih v slikah tako Moneta kot Degasa.

Matissove lepljenke s katerimi je prekril stene svojega studia spominjajo na Monetov triptih Lokvanji (1902-26).

Vplival pa je tudi na sodobne umetnike kot sta Jackson Pollock in Andy Warhol.

Dela Clauda Moneta se pogosto uporabljajo v vsakdanji rabi tako za koledarje kot motive razglednic. Njegova dela so bila pogosto predmet kopiranja nekaterih drugih impresionistov.

Najvažnejše slike[uredi | uredi kodo]

Impression, soleil levant

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Claude Monet: Life and Art — str. 5.
  2. ^ Zapis #11858345X // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.
  3. ^ Gariff, David; Denker, Eric; Weller, Dennis P. (2008). Najvplivnejši slikarji sveta in umetniki, ki so ustvarjali po njihovem navdihu. Tehniška založba Slovenije. str. 192. COBISS 241057024. ISBN 978-961-251-103-6. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanji viri[uredi | uredi kodo]