Édouard Manet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Édouard Manet
*
Nadarjev portret (1874)
Rojstvo: (1832-01-23)23. januar 1832
Pariz, Francija
Smrt: 30. april 1883 (1883-04-30) (51 let)
Pariz, Francija
Narodnost: francoska
Poročen(-a) s/z: Suzanne Leenhoff
Področje: slikarstvo
Šolanje: učitelj Thomas Couture
Gibanje: realizem in impresionizem

Édouard Manet, francoski slikar, * 23. januar 1832, Pariz, Francija, † 30. april 1883, Pariz.

Deloval je v obdobju realizma in impresionizma. Naslikal je številna realistična in impresionistična dela, katera so prejela najrazličnejše odzive družbe. Bil je eden izmed prvih slikarjev, katerega tematika slikanja, je bila sodobno življenje.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Manet se je rodil leta 1832 v premožni družini. Pod vodstvom strica je mladi Manet začel spoznavati svet slikarske umetnosti, skupaj sta obiskovala različne muzeje.1948 je končal s študijem na College Rollin. Poskušal si je ustvariti kariero v mornarici, vendar je izpit opravil neuspešno in postal krmarjev vajenec na trgovskem parniku. 29. januarja 1850 je postal učenec slikarja Thomasa Couturea, s katerim je bil veliko krat v konfliktu, zaradi različnih umetniških idej[1]. Manet je veljal za raztresenega, trmastega in tudi lenega učenca, hkrati je bil tudi nediscipliniran, vendar marljiv. Kazal je zanimanja za dela starih mojstrov. V Coutureajevi šoli je ostal do leta 1856. V tem času se je naučil, kaj je slikarska obrt in razvil svoj umetniški slog slikanja. 1853 je odpotoval v Italijo, kjer je študiral florentinsko umetnost. 1867 slikar sam organizira lastno razstavo v paviljonu, na lastne stroške, vendar ni bila deležna dobrih kritik. Septembra leta 1870 je bil vpoklican v vojsko, zaradi francosko-pruske vojne. Tri mesece kasneje je postal poročnik v nacionalni gardi. 1871, ko Francija in Nemčija skleneta premirje, Maneta Pariška komuna izvoli v Zvezo umetnikov. Ob vrnitvi v Pariz, Manet najde svoj atelje v razdejanem stanju. V svojem življenju je dosti potoval po Holandiji, Italiji in Španiji, ker je spoznaval različna umetniška dela in umetniške sloge, s pomočjo katerih je nadgradil svoje slikarske sposobnosti.

Slika, ki jo je poimenoval "Pivec pelinkovca", je Manet sam označil, kot prvo pravo sliko, kajti do zdaj je ustvarjal zgolj šolska dela. Delo je bilo končano leta 1859. Na ogled dela je povabil svojega starega učitelja, ki pa delu ni podal pozitivne kritike.

Najraje je slikal slike, ki so se navezovale na "heroizem modernega življenja".[2] V uradnih krogih družbe Manet ni bil najbolje priznan kot umetnik. Velja pa zato za enega izmed največjih navdihovalcev impresionističnega obdobja.

Svoja dela je razstavljal leta 1863 v Salon des Refuses, skupaj z drugimi impresionističnimi slikarji. Leta 1863 se je poročil z Suzanne Leenhoff.

1876 so se začeli kazati prvi znaki bolezni živčnega sistema. Leto kasneje je naslikal svoje prvo naturalistično delo "Nana". Zaradi slabšanja zdravstvenega stanja, se je njegovo umetniško ustvarjanje začelo upočasnjevati. Njegovi gibi so postali neusklajeni. V začetku aprila 1883, ga bolezen priklene na posteljo, amputirati so mu morali levo nogo. Vendar kljub zdravljenju 30. aprila umre. Pokopali so ga 3. maja v Saint-Louis d'Antinu.

Dela[uredi | uredi kodo]

Manetova dela veljajo za impresionistična dela polna navdiha. Mnogo kritikov in vplivne družbe je bila mnenja, da so njegova dela neotesena in njegovih del niso sprejemali. Kljub temu pa imajo njegova dela velik vpliv na takraten čas. Za svoja dela je uporabljal slikarsko tehniko olje na platnu. Slikal je tako, da je s kratkimi potezami čopiča ustvaril močne poteze, ki niso bile popolnoma natančne. Barvo je na platna nanašal na debele sloje, kar je povzročilo, da so bile poteze vidne očem. Manet je uporabljal veliko različnih barv, ki jih je mešal z namenom, da je dobil točno določen barvni odtenek.

Pri slikanju se ni rad predajal domišljijskemu svetu, ampak je raje slikal realen svet. Tako je bila njegova najljubša tematika tista, ki se je navezovala na "heroizem modernega življenja".

Danes hranijo njegova umetniška dela v številnih muzejih po celem svetu.

Seznam reprodukcij[uredi | uredi kodo]

  1. Deček s češnjami, 1859
  2. Španski balet, 1862
  3. Kitarist, 1860
  4. Gospodična Victorine kot espada, 1862
  5. Tihožitje s krapom, 1864
  6. Lola iz Valencie, 1862
  7. Tihožitje - kitara in sombrero, 1862
  8. Zajtrk na travi, 1863
  9. Olimpija, 1863
  10. Potonike v vazi, 1864
  11. Mrtvi bikoborec, 1864
  12. Portret moškega, 1860
  13. Ženska s papigo, 1866
  14. Piskač, 1866
  15. Pogled na Svetovno razstavo, 1867
  16. Ustrelitev cesarja Maksimilijana, 1867
  17. Portret Emila Zolaja, 1867-68
  18. Zajtrk v ateljeju, 1868
  19. Balkon, 1868
  20. Branje, 1868
  21. Gospa Edouard Manet pri klavirju, 1868
  22. Berthe Morisot s pahljačo, 1872
  23. Berthe Morisot s črnim klobukom, 1872
  24. Na plaži, 1873
  25. Železnica, 1873
  26. Argenteuil, 1874
  27. V čolnu, 1874
  28. Pristanišče v Bordeauxu, 1871
  29. Claude Monet slika v svojem čolnu, 1874
  30. Veliki kanal v Benetkah, 1875
  31. Gospa Manet na modrem divanu, 1878
  32. Nina de Callias (Ženska s pahljačami), 1974
  33. Drsanje, 1877
  34. Portret Stephana Mallarmeja, 1876
  35. V kavarni, 1878
  36. V kavarni z glasbo in petjem, 1878
  37. Točajka piva, 1978-79
  38. Rastlinjak, 1879
  39. Portret Clemenceauja, 1879
  40. Gospodična Gauthier-Lathuille (Deklica v belem, 1879
  41. Pri Peru Lethuillu, 1979
  42. Portret Georgea Moora, 1879
  43. Portret gospe Zola, 1879
  44. Isabelle Lemonnier (Deklica z vrtnico), 1879
  45. Portret Henrija Rocheforta, 1881
  46. Gnjat, 1880
  47. Tihožitje z belušem, 1880
  48. Peruiset, 1880-81
  49. Jesen (Mery Laurent), 1881
  50. Mery Laurent s črnim klobukom, 1882
  51. Kavarna na Place du Palais-Rpyal, 1881
  52. Deklica v profilu, 1882
  53. Dama s črnim klobukom, 1882
  54. Hiša v Rueilu, 1882
  55. Portret gospe Levy, 1882
  56. Vrtna potka v Rueilu, 1882
  57. Točajka v Folies-Bergeres, 1881
  58. Tihožitje - rdeče vrtnice v kozarcu za šampanjec, 1882
  59. Beli španski bezeg, 1883
  60. Gospa Edouard Manet (Ženska z mačko), 1882

Galerija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Lemaire. Manet (1994), str. 96.
  2. ^ Annoscia, 2000, str. 502

Reference[uredi | uredi kodo]

  • Annoacia, Enrico (2000). Umetnost svetovna zgodovina. Založba Mladinjska knjiga.
  • Debicki, Jacek (1998). Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. Založba Modrijan.
  • Lemaire, Gerard-Georges (1994).Manet. DZS.