Émile Zola
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Émile Zola, francoski pisatelj in novinar, * 2. april 1840, Pariz, † 29. september 1902, Pariz.
Zola je imel velik vpliv na francosko književnost 19. stoletja in je najvidnejši predstavnik naturalizma. Pomemben je tudi njegov pridonos k politični liberalizaciji Francije, posebno še v času Dreyfusove afere. Velja za utemeljitelja eksperimentalnega romana.
Vsebina |
[uredi] Bibliografija
- La Confession de Claude (1865)
- Thérèse Raquin (1867)
- Madeleine Férat (1868)
- Le Roman Experimental (1880)
- Cikel Rougon-Macquartovih
- La Fortune des Rougon (1871)
- La Curée (1871–72)
- Le Ventre de Paris (Trebuh Pariza) (1873)
- La Conquête de Plassans (1874)
- La Faute de l'Abbé Mouret (1875)
- Son Excellence Eugène Rougon (1876)
- L'Assommoir (Beznica) (1877)
- Une Page d'amour (1878)
- Nana (1880)
- Pot-Bouille (1882)
- Au Bonheur des Dames (1883)
- La Joie de vivre (1884)
- Germinal (1885)
- L'Œuvre (1886)
- La Terre (1887)
- Le Rêve (1888)
- La Bête humaine (1890)
- L'Argent (1891)
- La Débâcle (1892)
- Le Docteur Pascal (1893)
- Tri mesta(Les Trois Villes)
- Lourdes (1894)
- Rome (1896)
- Paris (1898)
- Štirje evangeliji(Les Quatre Evangiles)
- Fécondité (1899)
- Travail (1901)
- Vérité (1903, posmrtno objavljeno)
- Justice (nedokončano)
[uredi] Viri
- Tone Smolej, Slovenska recepcija Émila Zolaja (1880-1945), Ljubljana, 2007. ISBN 978-961-254-015-9
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
 |
Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
