Salon-de-Provence

Salon-de-Provence
Salon-de-Provence
Občina
	Lega
	43°38′26″N 5°5′50″E / 43.64056°N 5.09722°EKoordinati: 43°38′26″N 5°5′50″E / 43.64056°N 5.09722°E
Država	Francija
Regija	Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma	Bouches-du-Rhône
Okrožje	Aix-en-Provence
Kanton	Salon-de-Provence
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost; Salon-Étang de Berre-Durance
Upravljanje
• Župan (2002-2014)	Michel Tonon (Socialistična stranka)
Površina 1	70,30 km2
Prebivalstvo (1 januar 2021)	44.731
• Gostota	640 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	13103 /13300
Nadmorska višina	53–325 m ; (povp. 94 m)
	1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Salon-de-Provence (okcitansko/provansalsko Selon de Provença) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Leta 2006 je mesto imelo 40.147 prebivalcev.

Salon-de-Provence je najbolj poznan kot kraj smrti in pokopa francoskega zdravnika in jasnovidca Nostradamusa.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Provansi 40 km severozahodno od Aix-en-Provence. Južno od njega se nahaja baza Francoskih zračnih sil, letalska akademija in dom letalske demonstracijske skupine Patrouille de France.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Salon-de-Provence je sedež istoimenskega kantona, v katerega je poleg njegove vključena še občina Grans s 40.882 prebivalci.

Kanton Salon-de-Provence je sestavni del okrožja Aix-en-Provence.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj, galo-rimski oppidum, se je nahajal ob solni poti med Jadranom in Atlantikom, v bližini Sredozemskega morja. Njegova prva omemba - Villa Salone - sega v čas 9. stoletja, ko je bilo ozemlje pod vplivom škofov iz Arlesa.

Zgodovinsko središče je obdano s krožnim obzidjem, v katerem se nahajata dve mestni vrati: Porte de l'Horloge in Port Bourg Neuf. V 16. stoletju je bil skozi kraj speljan vodni kanal Canal de Craponne, imenovan po njegovem graditelju, Adamu de Craponneju.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Dvorec Château de l'Empéri je bil zgrajen v 9. stoletju, v času 12. in 13. stoletja največji srednjeveški dvorec v Provansi. Dvorec je bil rezidenca nadškofov Arlesa kot tudi svetorimskih cesarjev, po slednjih je dobil ime. V njem se nahaja zbirka več različnih vojska od Napoleonovih vojn do danes. Dvorec je na uradnem seznamu francoskih zgodovinskih spomenikov.
Cerkev sv. Mihaela, zgrajena v 13. stoletju, se ponaša z izrednim romanskim |timpanonom, na katerem je upodobljeno velikonočno jagnje.
vodnjak Fontaine Moussue iz 16. stoletja.