Umbrija
|
|||
| Glavno mesto | Perugia | ||
| Pokrajine | Perugia, Terni | ||
| Občine | Seznam 92 občin | ||
| Površina | 8.456 km² | ||
| Prebivalstvo | 872.967 (31.12.2006) | ||
| Gostota | 103 | ||
 |
|||
Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria [ùmbria]), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Meji na severozahodu z deželo Toskana, na jugu z Lacijjem in na severovzhodu z Markami. Deli se na dve pokrajini: Perugia (59 občin) in Terni (33 občin).
Vsebina |
Zemljepisna lega in podnebje [uredi]
Razen štirih alpskih dežel, je Umbrija edina italijanska dežela brez izhoda na morje, saj leži v samem središču Apeninskega polotoka. Je pretežno gorata (53%) in gričevnata (41%), a vrhovi redko sežejo preko 1500 m; najvišja gora je Redentore v Sibilinskem gorstvu na jugu dežele (2448 m). Glavna reka je Tibera in njen pritok Nera. Na ozemlju je več jezer. Največje je Trazimensko jezero, ki je sicer plitvo, a obširno: največja globina je 7 metrov, prekriva pa 128 km².
Kljub oddaljenosti od morja in relativno visoki legi področja, je podnebje sredozemsko. Zime so sicer hladne, a ne mrzle, in poletja so topla. Povprečne letne temperature nihajo med 12 °C in 15 °C. Občutne so razlike glede na nadmorsko višino. Povprečna januarska temperatura mesta Norcia, ki leži na višini 600 metrov, je okoli 2 °C, medtem ko doseže v mestu Perugia (493 metrov) skoraj 5 °C.
Zgodovina [uredi]
Človeška prisotnost v Umbriji sega v paleolitik, a prvo kulturno pleme v deželi so bili Umbrijci ali Umbri, ki so tod bivali že v drugem tisočletju pr. n. št. Plinij starejši pripoveduje (Naturalis historia, III., 112), da so bili edini miroljubni narod antike in so se kljub temu močno razširili po vsem polotoku. Etruščani naj bi jih podjarmili z osvojitvijo nič manj kot tristo mest. Na prvi mah se to število zdi pretirano, a novejše izkopanine ga baje potrjujejo. Praktično vsa antična mesta današnje srednje Italije so bila sezidana na ostankih umbrijskih mest. Umbrijce so kmalu začeli izpodrivati njihovi potomci Sabini in Piceni, nato so jih premagali Etruščani in končno Kelti, ki so leta 390 pr. n. št. premagali tudi Rimljane (plenitev Rima). Rim si je opomogel, a o Umbrijcih ni več govora. Tudi po propadu Rimskega cesarstva je dežela prehajala iz roke v roko brez prave udeležbe lokalnega prebivalstva. V štirinajstem stoletju so sicer nastale nekatere mestne sinjorije, ki so pa kmalu prešle pod papeško državo. Praktično ni dežela nikoli poznala samostojnosti, zato se je leta 1860 brez problemov priključila Kraljevini Italiji.
Gospodarstvo [uredi]
Ekonomski problemi, ki so se pojavili v nekaterih drugih deželah ob zedinjenju Italije, so le površno zadeli Umbrijo. Prebivalci so bili močno navezani na svojo zemljo, ki jim je predstavljala edino gotovost skozi stoletja, zato niso stopili v konkurenco s severnimi predeli države in niso zapuščali polj za bivanje v mestih in za službe v tovarnah. Ta konservativna miselnost je omogočila, da se je kmetijstvo razvijalo istočasno z nastajanjem industrije. Prav tako se je razvilo obrtništvo, ki je počasi prešlo v manjše industrijske obrate. Danes je kmetijstvo še vedno važen gospodarski faktor, čeprav se z njim ukvarja manj kot 3% prebivalstva. Glavni pridelki so vino, oljčno olje, žitarice, predvsem pa tobak in gomoljike. Živilska industrija je zastopana s 1200 tovarnami, med katerimi izstopa Perugina (korporacija Nestlè). Na področju med mestoma Terni in Narni so se razvili v teku dvajsetega stoletja veliki obrati težke, strojne in kemijske industrije. Ni industrije v tistih panogah, ki so po tradiciji rezervirane za obrtnike, in sicer obdelovanje lesa in izdelava pohištva ter izdelovanje keramičnih predmetov in umetniških tkanin.
Viri [uredi]
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
- Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
|
|||||||
