Orange, Vaucluse

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 44° 08’ 18" severne širine, 4° 48’ 35" vzhodne dolžine

Občina Orange
Rimsko gledališče, Orange

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 04° 48' 35" E
Zemljepisna širina: 44° 08' 18" N
Uprava
Država Francija
Regija: Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma: Vaucluse
Okrožje: Avignon
Kanton: Orange-Vzhod
Orange-Zahod
Župan: Jacques Bompard
(1995-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 24 m–127 m
(povpr. 50 m)
Površina kopnega:¹ 74,2 km²
Prebivalstvo
(2006)
28.889
 - gostota: (2006) 377/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 84087/ 84100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Slavolok zmage, Orange

Orange (provansalsko Aurenja/Aurenjo) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Po popisu iz leta 2006 je mesto imelo 28.889 prebivalcev.

Orange je od leta 1981 pod imenom »Rimsko gledališče z okolico in Slavolok zmage mesta Orange« na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v grofiji Venaissin ob reki Eygues, 21 km severno od Avignona.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Orange je sedež dveh kantonov:

Oba kantona sta sestavna dela okrožja Avignon.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Orange je bila prvotno galska naselbina Arausio, pri kateri se je leta 105 pred Kristusom odvijala bitka, v kateri so plemena Kimbrov in Tevtonov hudo porazila dve rimski legiji.

Rimsko naselbino so ustanovili leta 35 pr. Kr. veterani druge galske rimske legije kot Colonia Julia Firma Secundanorum Arausio, ki je postala središče obsežnega ozemlja severne Provanse. Kraj, sprva poimenovan po galskem vodnem božanstvu, je šele kasneje dobil povezavo s sadjem pomaranče. V 4. stoletju je bila v njem ustanovljena škofija, ki je gostila dve sinodi ( v letih 441, 529). Slednja je bila pomembna zaradi Pelagijeve herezije. Škofija je obstajala vse do francoske revolucije, ko je bila formalno ukinjena s konkordatom leta 1801, njeno ozemlje pa je bilo priključeno škofiji v Avignonu.

Suvereni karolinški grofje Oranga, glej Oranski, so izvirali iz 8. stoletja, nasledstvo je prešlo na gospostvo Baux, ki je postalo povsem neodvisno z razpustitvijo Arležanskega kraljestva po letu 1033. Leta 1163 je bil Orange znotraj Svetorimskega cesarstva povzdignjen na raven kneževine.

Ko je nassavski grof Viljem Tihi podedoval naslov oranskega kneza leta 1544, je sama kneževina bila vključena v posesti novonastale hiše Orange-Nassau. To jo je v času verskih vojn postavilo na protestantsko stran. Ob začetku osemdesetletne vojne leta 1568 je Viljem kot poveljnik vodil boj za nizozemsko neodvisnost od Španije, po njegovi usmrtitvi leta 1584 pa ga je na tem mestu zamenjal njegov sin Mavricij Oranski, ki je utemeljil neodvisnost Republike nizozemskih provinc, kasnejše Nizozemske, kateri še danes vlada rodbina Orange-Nassau. Princ Viljem III. Oranski je vladal Angliji kot Viljem III. Angleški (1650-1702). Ime Orange se nahaja tudi drugod po svetu pod nizozemskim vplivom, npr. Slobodna država Oranje v Južnoafriški republiki, tako so jo poimenovali Buri, nekdanji naseljenci tudi nizozemskega porekla.

Mesto Orange je ostalo del razpršenih nassavskih posesti vse do njegove osvojitve s strani francoskih sil pod Ludvikom XIV. 1672 med francosko-nizozemsko vojno, s sporazumom v Utrechtu 1713 pa je bilo dokončno predano Franciji. Po francoski revoluciji je bil prvotno v departmaju Drôme, nato v Bouches-du-Rhône, na koncu pa pristal v departmaju Vaucluse.

V mestu se danes nahaja oddelek Francoske tujske legije - armored 1er REC (prvi tujski konjeniški polk).

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • rimsko gledališče, obnovljeno 1869, je danes prizorišče vsakoletnega opernega festivala Chorégies d'Orange,
  • slavolok zmage; sodobni raziskovalci ga datirajo v čas cesarja Avgusta (63 BC - 14 AD); je bil zgrajen na nekdanji rimski cesti via Agrippa v slavo veteranom galskih vojn in Legije II. Auguste, kasneje pod Tiberijem preoblikovano v spomin na Germanikove zmage nad germanskimi plemeni v Porenju. Slavolok vsebuje napis posvečen cesarju Tiberiju v letu 27 AD. Okrašen je z različni reliefi na vojaško temo, vključno s pomorskimi bitkami in boji Rimljanov z Germani in Galci.
  • katedrala Notre-Dame-de-Nazareth, zgrajena 1208, samostan 1338 (porušen 1563), med verskimi vojnami 1561 opustošena.
  • Mestni park na hribu Saint-Eutrope, na njem se je nekdaj nahajala citadella, porušena po odloku Ludvika XIV.
  • dvorec Oranjskih princev.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]