Strasbourg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 35’ severne širine, 7° 45’ vzhodne dolžine

Občina Strasbourg
Ob nabrežju, Notredamska katedrala, Strasbourg

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 07° 44' 55" E
Zemljepisna širina: 48° 35' 04" N
Uprava
Država Francija
Regija: Alzacija (glavno mesto)
Departma: Bas-Rhin (prefektura)
Okrožje: Strasbourg-Ville
Kanton: sedež desetih kantonov
Interkomunaliteta: Mestna skupnost
Strasbourg
Župan: Roland Ries
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 132 m–151 m
(povpr. 140 m)
Površina kopnega:¹ 78,26 km²
Prebivalstvo
(2007)
272.700
 - gostota: (2007) 3375/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 67482/ 67000, 67100, 67200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Strasbourg [strazbur] (francosko Strasbourg, IPA [stʀazbuʀ]; alzaško Strossburi; nemško Straßburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Bas-Rhin. Po oceni iz leta 2007 je v mestu živelo okoli 272.700 ljudi.

Mesto leži v severovzhodnem delu Francije, na levem bregu reke Ren in njegovega pritoka Ill, tik ob nemško - francoski meji.

V Evropski uniji ima Strasbourg pomembno vlogo, saj je tu od leta 1949 sedež Evropskega sveta. V mestu se nahaja Evropsko sodišče za človekove pravice, je pa tudi eno od dveh sedežev sveta Evropskega parlamenta (drugi sedež je v Bruslju).

Mesto slovi po prekrasni gotski katedrali in po največjem muzeju v Franciji. Zgodovinsko središče Strasbourga Grande Île je od leta 1988 uvrščeno na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Strasbourg leži v Alzaški ravnini. Je središče zahodne Evrope, kar mu daje velik prometni in politični značaj. Mesto je približno enako oddaljeno od Atlantika, Baltika in Sredozemskega morja (okoli 750 km) kot tudi od Jadrana in Severnega morja (500 km).

Skozenj teče reka Ill, ki se v samem centru mesta, imenovanem »Mala Francija«, razdeli na pet rokavov. Ob reki Ren, ki teče mimo njega, je mestno pristanišče, za Duisburgom drugo največje na Renu.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja Strasbourg-Ville v regiji
Lega okrožja Strasbourg-Campagne v regiji

Strasbourg je sedež desetih kantonov:

  • Kanton Strasbourg-1 (Centre-ville: 23.756 prebivalcev),
  • Kanton Strasbourg-2 (Železniška postaja: 21.362 prebivalcev),
  • Kanton Strasbourg-3 (Borza, Esplanade, Krutenau: 24.893 prebivalcev),
  • Kanton Strasbourg-4 (Quinze: 20.756 prebivalcev),
  • Kanton Strasbourg-5 (Robertsau: 22.402 prebivalca),
  • Kanton Strasbourg-6 (Cronenbourg, Hautepierre du Wacken, Koenigshoffen: 42.549 prebivalcev),
  • Kanton Strasbourg-7 (Meinau, Neudorf-zahod: 25.533 prebivalcev),
  • Kanton Strasbourg-8 (Neudorf: 25.518 prebivalcev),
  • Kanton Strasbourg-9 (Elsau, Koenigshoffen, Montagne-Verte: 31.331 prebivalcev),
  • Kanton Strasbourg-10 (Neuhof, Port du Rhin: 26.015 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja Strasbourg-Ville, v katerega je vključenih njegovih deset kantonov (264.115 prebivalcev), in okrožja Strasbourg-Campagne. V slednjem so kantoni Bischheim, Brumath, Geispolsheim, Hochfelden, Illkirch-Graffenstaden, Mundolsheim, Schiltigheim in Truchtersheim z 264.424 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na ozemlju Strasbourga je prvotno bila galska naselbina, ki je s prihodom Rimljanov postala rimska postojanka Argentoratum. Prvikrat je omenjena leta 12 po Kristusu in je pripadala rimski provinci Germania Superior.

Sredi 4. stoletja so se začeli vdori germanskega plemena Alemanov na ozemlje Strasbourga. Leta 357 je tukaj potekala bitka, v kateri je rimska vojska pod poveljstvom Julijana Apostata, kasnejšega rimskega cesarja, porazila Alemane in zajela njihovega kralja Chonodomariusa. V zgodnjem 5. stoletju so Alemani ponovno prešli reko Ren, osvojili in naselili ozemlje sedanje Alzacije ter večjega dela Švice.

V 9. stoletju je bilo mesto v lokalnem jeziku znano kot Strazburg, dokumentirano leta 842 v Sacramenta Argentariae. Slednje trojezikovno besedilo vsebuje poleg latinskega in staro visoko nemškega tudi najstarejšo pisano različico galo-romanskega jezika. Poleg imena Strazburg je bilo v latinščini znano kot Stratisburgum oz. Strateburgus, v alzaščini Strossburi, preko nemškega Straßburga pa prešlo na francoski Strasbourg.

S poklonitvijo lotarinškega vojvode nemškemu kralju Henriku I. je Strasbourg v letu 923 prišel pod Sveto rimsko cesarstvo. Zgodnja zgodovina mesta izpričuje daljše obdobje sporov med nadškofijsko oblastjo in njihovim prebivalstvom, ki je trajala vse do leta 1262, ko je kralj Filip Švabski po bitki pri Oberhausbergnu podelil Strasbourgu status svobodnega cesarskega mesta.

Revolucija 1332 se je končala s široko osnovano mestno vlado z udeležbo cehov, ob tem pa je Strasbourg razglasil svobodno republiko. Leta 1348 je v mestu kosila morilska bubonska kuga, 14. februarja 1349 pa je sledil pogrom več sto židov, ki so jih javno zažgali, preostanek židov pa izgnali iz mesta[1]. Vse do konca 18. stoletja je bilo židom prepovedano ostati v mestu po 10 uri dopoldne, čas za odhod pa je dal občinski glasnik z rogom[2]. Nadalje je bila za vsakega konja, ki ga je žid z dovoljenjem privedel v mesto, uvedena posebna taksa[3].

Strasbourg s katedralo 1493

V času reformacije je mesto pod političnim vodstvom Jacoba Sturma von Sturmecka in duhovnim vodstvom Martina Bucerja sprejelo versko učenje Martina Lutra. Njegovi privrženci so ustanovili gimnazijo, ki je v naslednjem stoletju prerasla v Univerzo. Strasbourg je bil središče humanizma in zgodnjega tiskanja knjig v Svetorimskem cesarstvu. Njegov intelektualni in politični vpliv je prispeval k osnovanju protestantizma kot sprejemljivega. Mesto je skupaj s Konstanzom, Memmingenom in Lindauom osnovalo tetrapolitansko veroizpoved, ki ji je nato sledila nekoliko spremenjena Augsburška veroizpoved.

Po reformi cesarskega ustroja v zgodnjem 16. stoletju in ustanovitvijo »cesarskih krogov« je Strasbourg postal del »Zgornjerenskega kroga«, zveze cesarskih posestev na jugozahodu Svetorimskega cesarstva, v glavnem odgovoren za vzdrževanje vojske, nadzor kovanja denarja in zagotavljanje javne varnosti.

Strasbourg je v času tridesetletne vojne ostal nevtralen. Septembra 1681 ga je zavzel francoski kralj Ludvik XIV., priključitev k Franciji je bila priznana leta 1697 s sporazumom v Rijswicku. Uradna politika verske nestrpnosti, ki je z Nantskim ediktom (1598) pregnala številne protestante iz Francije, je s preklicem le-tega z novim Fontainebleauškim ediktom v letu 1685 prizanesla Strasbourgu in celotni Alzaciji. Kljub temu je bila mestna katedrala prenešena iz rok luterancev na rimokatoliško cerkev, medtem ko je nemška luteranska univerza vztrajala vse do francoske revolucije.

V Strasbourgu je 25. aprila 1792 francoski skladatelj Claude Joseph Rouget de Lisle uglasbil La Marseillaise, nacionalno bojno pesem renske armade, kasnejšo francosko državno himno. Ime je dobila po prostovoljcih iz Marseillesa, ki so jo peli, ko so korakali v Pariz na pomoč pariškim revolucionarjem. V 19. stoletju je postala revolucionarna pesem vseh evropskih narodov, ki so se borili proti zatiranju.

Status svobodnega mesta je Strasbourg izgubil, v tem času so bile cekve in samostani močno poškodovani, če ne celo porušeni. Katedrala je izgubila več sto kipcev, kasneje v 19. stoletju nadomeščenimi z njihovimi posnetki. Leta 1794 je bilo govora tudi o rušenju zvonika, ki da je žalil načelo enakosti. Stolp je bil rešen, po predlogu meščanov pokrit z velikansko frigijsko kapo[4].

1888 Nemški zemljevid Strasbourga 1888 kot dela Nemškega cesarstva

Z rastjo trgovine in industrije se je število prebivalstva v 19. stoletju povečalo za trikrat in doseglo številko 150.000. Med francosko-prusko vojno sta bili med pruskim obleganjem in bombardiranjem mesta uničeni zgradbi Muzeja lepe umetnosti in mestne knjižnice z edinstveno zbirko srednjeveških rokopisov, redkimi renesančnimi knjigami in rimskimi umetninami. Po koncu vojne je bilo mesto s Frankfurtskim mirom brez plebiscita priključeno novoustanovljenemu Nemškemu cesarstvu kot del ozemlja Reichsland Elsaß-Lothringen, kot del tega cesarstva je bil tudi obnovljen. Nemška univerza, ustanovljena 1567, zaprta med revolucijo, se je leta 1872 ponovno odprla. Okoli mesta je bil zgrajen pas čvrstih utrdb, katerih večina stoji še danes: Fort Roon (zdaj Desaix) in Podbielski (zdaj Ducrot) v Mundolsheimu, Fort von Moltke (zdaj Rapp) v Reichstettu, Fort Bismarck (zdaj Kléber) v Wolfisheimu, Fort Kronprinz (zdaj Foch) v Niederhausbergenu, Fort Grossherzog von Baden (zdaj Frère) v Oberhausbergnu[5]. Te utrdbe so posledično služile francoski vojski; uporabili so jih kot taborišča za vojne ujetnike v letih 1918 in 1945.

Po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni sta bila mesto in celotna pokrajina dodeljena Franciji, v začetku druge svetovne vojne pa ga je po padcu Francije 1940 ponovno zavzela Nemčija. Kot enega prvih uradnih dejanj so nacistični voditelji zažgali in porušili glavno sinagogo, ki je krasila arhitekturno podobo mesta in bila ena največjih v Evropi po njeni izgradnji leta 1897[6]. 22. novembra 1944 je mesto osvobodila francoska vojska pod poveljstvom generala Leclerca.

V letu 1920 je Strasbourg postal sedež Centralne komisije za plovbo po Renu, ene od prvih evropskih ustanov. Leta 1949 je bilo mesto izbrano za sedež Sveta Evrope skupaj z njegovima Evropskim sodiščem za človekove pravice in Evropsko Farmakopejo, od leta 1952 pa je uradni sedež Evropskega parlamenta, čeprav v njem potekajo zgolj plenarna srečanja, medtem ko se vse ostalo vodi v Bruslju in Luxembourgu.

Leta 1992 je Strasbourg postal sedež francosko-nemškega televizijskega kanala in filmske družbe Arte.

V letu 2000 so nemške oblasti preprečile islamistični napad na mestno katedralo.

6. julija 2001 je med koncertom na prostem v Parc de Pourtalès v nevihti padla platana povzročila eno najhujših nesreč te vrste, pri čemer je bilo ubitih 13 ljudi, ranjenih pa 97. Na koncu, 27. marca 2007, je bilo mesto spoznano za krivega neupoštevanja varnosti na prireditvi in oglobljeno s 150.000 €[7].

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Pogled na stare mostove z obrambnimi stolpi, Mala Francija
Notre-damska cerkev

Zgodovinsko jedro Strasbourga Grande Île je bilo leta 1988 kot eno prvih mestnih središč sprejeto na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine. Prav tako je Strasbourg na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • ozemlje Petite-France (nemško Gerberviertel) s srednjeveškimi in baročnimi zgradbami; ime je bilo podeljeno s strani nemškega prebivalstva zaradi številnih francoskih prostitutk, ki so delovale v srednjem veku na tem ozemlju - prostitucija je bila v Nemčiji znana kot »francoski poklic«.
  • baročna palača Rohan, zgrajena na tleh nekdanje nadškofijske rezidence v letih 1731-1742, je ena najpomembnejših stavb v Strasbourgu, v njej so arheološki muzej, muzej dekorativne umetnosti in muzej lepih umetnosti,
  • Maison Kammerzell je ena najbolj znanih mestnih zgradb, obdana z bogato okrašenim črno - belim lesenim okvirjem meščanske arhitekture srednjega veka, zgrajena leta 1427, kasneje dvakrat preoblikovana (1467, 1589).
  • mestna opera Opéra national du Rhin.

Šport[uredi | uredi kodo]

V mestu je po javnih cestah v sezoni 1921 potekala dirka za Veliko nagrado Francije, na kateri je zmagal italijanski dirkač Felice Nazzaro s Fiatom 804.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]