Albi, Tarn
Občina Albi  .svg) |
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | 02° 08' 47" E |
| Zemljepisna širina: | 43° 55' 44" N |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Jug-Pireneji |
| Departma: | Tarn (prefektura) |
| Okrožje: | Albi |
| Kanton: | sedež šestih kantonov |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Albigeois |
| Župan: | Philippe Bonnecarrère (2008-2014) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 130 m–308 m (povpr. 169 m) |
| Površina kopnega:¹ | 44,26 km² |
| Prebivalstvo:² (2008) |
52.300 |
| - gostota: (2008) | 1.046/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 81004/ 81000: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
Albi je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Tarn. Po oceni iz leta 2008 mesto ima 52.300 prebivalcev.
Vsebina |
Geografija [uredi]
Kraj leži v južni Franciji ob reki Tarn.
Administracija [uredi]
Albi je sedež šestih kantonov:
- Kanton Albi-Center (del občine Albi: 11.772 prebivalcev),
- Kanton Albi-Jug (del občine Albi, občine Carlus, Puygouzon, Rouffiac, Saliès, Le Sequestre: 12.406 prebivalcev),
- Kanton Albi-Severovzhod (del občine Albi, občine Arthès, Le Garric, Lescure-d'Albigeois: 11.725 prebivalcev),
- Kanton Albi-Severozahod (del občine Albi, občine Cagnac-les-Mines, Castelnau-de-Lévis, Mailhoc, Milhavet, Sainte-Croix, Villeneuve-sur-Vère: 11.570 prebivalcev),
- Kanton Albi-Vzhod (del občine Albi, občina Fréjairolles: 10.419 prebivalcev),
- Kanton Albi-Zahod (del občine Albi, občini Marssac-sur-Tarn, Terssac: 9.836 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Alban, Cadalen, Carmaux-Jug/Sever, Castelnau-de-Montmiral, Cordes-sur-Ciel, Gaillac, Lisle-sur-Tarn, Monestiés, Pampelonne, Rabastens, Réalmont, Salvagnac, Valderiès, Valence-d'Albigeois, Vaour in Villefranche-d'Albigeois s 164.990 prebivalci.
Zgodovina [uredi]
Prva naselitev ozemlja sega v čas bronaste dobe.
Med rimsko zasedbo Galije leta 51 pred Kristusom se je kraj imenoval Civitas Albigensium, po prebivalcih Albigeois.
Leta 843 je oblast nad mestom prevzel frankovski kralj Karel Plešasti.
Kraj je bil v srednjem veku trdnjava novoustanovljene verske ločine katarov, zaradi tega je bil med albižanskimi vojnami (1209-1229) skoraj popolnoma uničen, katari pa izgnani.
Leta 1678 je Albi postal sedež istoimenske nadškofije.
Znamenitosti [uredi]
Albi je bogat z zgodovinskimi spomeniki. Njegovo središče je izredno dobro ohranjeno in vsebuje številne priče zlatega obdobja Albija, od leta 1996 pa je pod imenom »Albi (Tarn):ensemble urbain de briques, cathédrale, Palais de la Berbie, Pont sur le Tarn« tudi na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.
- gotska katedrala sv. Cecilije, sedež nadškofije Albi-Castres-Lavaur, grajena od 1282 do 1482, 78 m visok zvonik je bil dodan leta 1492.
- Palaise de la Berbie (okcitansko Bisbia, v pomenu škofijska palača), danes Muzej Toulouse-Lautreca, je eden najstarejših in najbolj ohranjenih gradov v Franciji, zgrajen konec 13. stoletja. V njem se nahaja največja javna zbirka del Toulouse-Lautreca na svetu.
- stari most Pont Vieux, prvotno kamniti most, zgrajen leta 1035, utrjen v 14. stoletju, sestavljen iz osmih lokov dolžine 151 m.
- licej Lycée Lapérouse.
Šport [uredi]
V mestu je med letoma 1933 in 1955 potekala dirka za Veliko nagrado Albija, na kateri je s tremi zmagami najuspešnejši francoski dirkač Louis Rosier.
Pobratena mesta [uredi]
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Albi, Tarn |
- Uradna stran (v francoščini)
- Turizem
- UNESCO
