Albi, Tarn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 55’ 44" severne širine, 2° 08' 47" vzhodne dolžine

Občina Albi
Katedrala sv. Cecilije, Albi

Lega Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 02° 08' 47" E
Zemljepisna širina: 43° 55' 44" N
Uprava
Država Francija
Regija: Jug-Pireneji
Departma: Tarn (prefektura)
Okrožje: Albi
Kanton: sedež šestih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Albigeois
Župan: Philippe Bonnecarrère
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 130 m–308 m
(povpr. 169 m)
Površina kopnega:¹ 44,26 km²
Prebivalstvo
(2008)
52.300
 - gostota: (2008) 1.046/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 81004/ 81000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Albi je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Tarn. Po oceni iz leta 2008 mesto ima 52.300 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v južni Franciji ob reki Tarn.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Albi je sedež šestih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Alban, Cadalen, Carmaux-Jug/Sever, Castelnau-de-Montmiral, Cordes-sur-Ciel, Gaillac, Lisle-sur-Tarn, Monestiés, Pampelonne, Rabastens, Réalmont, Salvagnac, Valderiès, Valence-d'Albigeois, Vaour in Villefranche-d'Albigeois s 164.990 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva naselitev ozemlja sega v čas bronaste dobe.

Med rimsko zasedbo Galije leta 51 pred Kristusom se je kraj imenoval Civitas Albigensium, po prebivalcih Albigeois.

Leta 843 je oblast nad mestom prevzel frankovski kralj Karel Plešasti.

Kraj je bil v srednjem veku trdnjava novoustanovljene verske ločine katarov, zaradi tega je bil med albižanskimi vojnami (1209-1229) skoraj popolnoma uničen, katari pa izgnani.

Leta 1678 je Albi postal sedež istoimenske nadškofije.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Stari most Pont Vieux čez reko Tarn, Albi

Albi je bogat z zgodovinskimi spomeniki. Njegovo središče je izredno dobro ohranjeno in vsebuje številne priče zlatega obdobja Albija, od leta 1996 pa je pod imenom »Albi (Tarn):ensemble urbain de briques, cathédrale, Palais de la Berbie, Pont sur le Tarn« tudi na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.

  • gotska katedrala sv. Cecilije, sedež nadškofije Albi-Castres-Lavaur, grajena od 1282 do 1482, 78 m visok zvonik je bil dodan leta 1492.
  • Palaise de la Berbie (okcitansko Bisbia, v pomenu škofijska palača), danes Muzej Toulouse-Lautreca, je eden najstarejših in najbolj ohranjenih gradov v Franciji, zgrajen konec 13. stoletja. V njem se nahaja največja javna zbirka del Toulouse-Lautreca na svetu.
  • stari most Pont Vieux, prvotno kamniti most, zgrajen leta 1035, utrjen v 14. stoletju, sestavljen iz osmih lokov dolžine 151 m.
  • licej Lycée Lapérouse.

Šport[uredi | uredi kodo]

V mestu je med letoma 1933 in 1955 potekala dirka za Veliko nagrado Albija, na kateri je s tremi zmagami najuspešnejši francoski dirkač Louis Rosier.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]