Pau, Francija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 18’ severne širine, 0° 22’ zahodne dolžine


Občina Pau
Château de Pau

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 00° 22' 07" W
Zemljepisna širina: 43° 18' 06" N
Uprava
Država Francija
Regija: Akvitanija
Departma: Pyrénées-Atlantiques (prefektura)
Okrožje: Pau
Kanton: sedež šestih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Pau Pireneji
Župan: Yves Urieta
(2006-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 165 m–245 m
Površina kopnega:¹ 31,51 km²
Prebivalstvo
(1999)
78.732
 - gostota: (1999) 3.214/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 64445/ 64000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Pau (okcitansko Pau - palisada) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, prefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques in glavno mesto nekdanje zgodovinske province Béarn. Leta 1999 je mesto imelo 78.732 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pau leži na manjši vzpetini nad dolino reke Gave de Pau v jugozahodni Franciji.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v departmaju / regiji

Pau je sedež šestih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Arthez-de-Béarn, Arzacq-Arraziguet, Billère, Garlin, Lagor, Lembeye, Lescar, Montaner, Morlaàs, Nay-Vzhod/Zahod, Orthez, Pontacq, Salies-de-Béarn in Thèze z 278.061 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje je bilo utrjeno v 11. stoletju s strani viskontov province Béarn, leta 1464 pa postalo njeno glavno mesto. V zgodnjem 16. stoletju je Château de Pau služil kot domovanje kraljev Navarre, med drugim je bilo tudi rojstno mesto kasnejšega francoskega kralja Henrika IV. (1553-1610) in švedskega kralja Karla XIV. (1711-1780).

Šport[uredi | uredi kodo]

V mestu je po javnih cestah v sezoni 1930 potekala dirka za Veliko nagrado Francije, na kateri je zmagal francoski dirkač Philippe Etancelin z Bugattijem T35C. Mesto gosti tudi dirko Grand Prix de Pau, ki je v zgodovini potekala v različnih dirkaških kategorijah, pred letom 1950 večinoma pod pravili Grand Prix, nato je do leta 1964 je tu potekala neprvenstvena dirka Formule 1, kasneje dirka Formule 2, Formule 3000, od leta 1999 pa Formule 3.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]