Saint-Lô

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 49° 07’ severne širine, 01° 05’ zahodne dolžine

Občina Saint-Lô
pogled na Saint-Lô

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 01° 05' 25" W
Zemljepisna širina: 49° 06' 55" N
Uprava
Država Francija
Regija: Spodnja Normandija
Departma: Manche (prefektura)
Okrožje: Saint-Lô
Kanton: Saint-Lô-Vzhod
Saint-Lô-Zahod
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Aglomeracije Saint-Lôise
Župan: François Digard
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 7 m–134 m
(povpr. 14 m)
Površina kopnega:¹ 23,19 km²
Prebivalstvo
(1999)
20.090
 - gostota: (1999) 866/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 50502/ 50000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Saint-Lô je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, prefektura departmaja Manche. Leta 1999 je mesto imelo 20.090 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v Normandiji ob reki Vire. Stari del je zgrajen znotraj rečnega okljuka.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Saint-Lô je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Canisy, Carentan, Marigny, Percy, Saint-Clair-sur-l'Elle, Saint-Jean-de-Daye, Tessy-sur-Vire, Torigni-sur-Vire in Villedieu-les-Poêles s 96.206 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nekdanji Briovère ("most na reki Vire") je zgrajen na in okoli okopov. Sedanje ime je dobil po škofu sv. Laudu iz Coutancesa, iz 6. stoletja.

Med zavezniškim izkrcanjem v Normandiji med drugo svetovno vojno je bil kraj zaradi geostrateškega položaja skoraj popolnoma uničen (po oceni 95 %). Po vojni je bil obnovljen, leta 1948 odlikovan z redom legije časti. Postal je središče francoske gastronomije.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • gotska cerkev Notre-Dame iz 13. do 15. stoletja; med vojno je bila uničena njena streha kot tudi eden od dveh stolpov, delno obnovljena po vojni.
  • Opatijska cerkev sv. Križa iz 13. stoletja,
  • Muzej lepih umetnosti.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]