Ajaccio

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 41° 55’ 36" severne širine, 8° 44’ 13" vzhodne dolžine

Občina Ajaccio
Pristanišče, Ajaccio

Grb
Ajaccio se nahaja v državi Francije
Ajaccio
Lega
Zemljepisna dolžina: 8.73694
Zemljepisna širina: 41.92667
Uprava
Država Francija
Regija: Korzika (glavno mesto)
Departma: Corse-du-Sud (prefektura)
Okrožje: Ajaccio
Kanton: sedež sedmih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Pays Ajaccien
Župan: Simon Renucci
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–787 m
(povpr. 38 m)
Površina kopnega:¹ 82,03 km²
Prebivalstvo
(2008)
65.153
 - gostota: (2008) 794/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 2A004/ 20000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Ajaccio ([ažaksjó], korzijsko Aiacciu [ajáču], italijansko [ajáčo], latinsko Adiacium) je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije - otoka Korzike, prefektura departmaja Južne Korzike. Leta 2008 je mesto imelo 65.153 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega mesta na otoku

Mesto leži na zahodni obali Korzike ob istoimenskem zalivu. Pristaniški del se nahaja vzhodno od samega središča, na jugu zaščiten s polotokom.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Ajaccio je sedež sedmih kantonov:

  • Kanton Ajaccio-1 (del občine Ajaccio: 8.891 prebivalcev),
  • Kanton Ajaccio-2 (del občine Ajaccio: 2.675 prebivalcev),
  • Kanton Ajaccio-3 (del občine Ajaccio: 7.566 prebivalcev),
  • Kanton Ajaccio-4 (del občine Ajaccio: 5.372 prebivalcev),
  • Kanton Ajaccio-5 (del občine Ajaccio: 7.989 prebivalcev),
  • Kanton Ajaccio-6 (del občine Ajaccio: 17.579 prebivalcev),
  • Kanton Ajaccio-7 (del občine Ajaccio, občine Afa, Alata, Appietto, Bastelicaccia, Villanova: 11.547 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bastelica, Celavo-Mezzana, Cruzini-Cinarca, Deux-Sevi, Deux-Sorru, Santa-Maria-Siché in Zicavo s 84.921 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselbina naj bi se začela razvijati v 2. stoletju, ko naj bi tod bilo domnevno rimsko pristanišče. Nedavne raziskave so odkrile nekaj zgodnjekrščanskih predmetov. Leta 591 se Ajaccio omenja kot sedež škofije, mesto samo se je tedaj nahajalo nekoliko severneje, na mestu sedanjih četrti Castel Vecchio in Sainte-Lucie, v 8. stoletju pa je kot večina drugih korziških priobalnih krajev praktično izumrl.

Leta 1492 naj bi na ozemlju nekdanjega Ajaccia obstajala grad in katedrala, katera je bila kasneje, leta 1784, porušena. S koncem 15. stoletja so mesto ponovno naselili Genovežani in utrdili svoj položaj na jugu otoka. Nova naselbina je že kmalu postala glavno mesto pokrajine Au Delà Des Monts, predhodnice sedanjega departmaja.

Od leta 1553 do 1559 je bil pod francosko okupacijo, od leta 1768 pa dokončno prešel v roke Francozom. Za časa Napoleona - rojen je bil prav v Ajacciu - je bilo še dodatno izgrajeno, sčasoma pa postalo največje mesto na otoku, do tedaj je to bila Bastia.

Med prvo svetovno vojno je bil pomembna pomorska baza antante. Med drugo svetovno vojno je Ajaccio 8. oktobra 1943 postal prvo osvobojeno mesto na ozemlju Francije.

Slovencem je Ajaccio ostal v tragičnem spominu zaradi letalske nesreče Douglasa DC-9, namenjenega na letališče v Ajacciu, v kateri je 1. decembra 1981 življenje izgubilo vseh 173 slovenskih turistov in 7 članov posadke, ki so se z Inex-Adrio peljali na Korziko na počitnice.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]