Šampanja-Ardeni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Flag of Champagne-Ardenne.svg Champagne-Ardenne Flag of Champagne-Ardenne.svg
Lega Šampanje-Ardenov v Franciji
Departmaji Ardennes (08)
Aube (10)
Haute-Marne (52)
Marne (51)
Prefektura Châlons-en-Champagne
Prebivalstvo 1 342 363 preb.
(1999)
Gostota prebivalstva 52 preb./km²
Površina 25 606 km²
Okrožja 15
Kantoni 146
Komune 1 947
Predsednik regijskega sveta Jean-Paul Bachy
Prefekt

Šampanja-Ardeni (francosko Champagne-Ardenne) je severovzhodna francoska regija ob meji z Belgijo. Njeno glavno administrativno mesto je Châlons-en-Champagne, največje in tudi zgodovinsko najpomembnejše pa je mesto Reims.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Regija leži na severovzhodu Francije. Sestavljena je iz štirih departmajev: severnih Ardenov, osrednje Marne in južnih Aube in Gornje Marne. Na vzhodu meji na Loreno, na jugovzhodu na Franche-Comté, na jugu na Burgundijo, na zahodu pa na Île-de-France in Pikardijo.

Glavne reke so Sena, Marna in Aisne, ki vse tečejo proti zahodu. V južni Šampanji se nahaja največje francosko umetno jezero Lac du Der-Chantecoq.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovini ozemlja Šampanje-Ardenov lahko sledimo vse do obdobja Rimskega cesarstva. V rimskem času je bilo mesto Reims (Durocortorum) križišče poti in največje poznano mesto severno od Rima[navedi vir]. V začetku srednjega veka (496) se je dal v Reimski baziliki s strani škofa sv. Remigija krstiti frankovski kralj Klodvik I. Kasneje, v 9. stoletju, je mesto postalo središče kronanja francoskih kraljev, vse do Karla X. S koncem I. tisočletja je reimski nadškof Gerbert d'Aurillac postal novi papež Silvester II.

Leta 1870 je bila okolica Sedana prizorišče bitke, v kateri so pruske čete porazile Napoleona III.; s porazom pa je posledično prenehalo obstojati Francosko drugo cesarstvo.

Med prvo svetovno vojno je bila Šampanja prizorišče dveh bitk na Marni: prve leta 1914, druge v letu 1918.

Prav tako so bili Ardeni prizorišče bojev med drugo svetovno vojno: prvi leta 1940, ob invaziji Nemčije na Francijo, drugič pa leta 1944, ob ardenski ofenzivi.