Rouen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 49° 27’ severne širine, 01° 06’ vzhodne dolžine

Občina Rouen
Katedrala Notre-Dame, Rouen

Lega Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 01° 06' 12" E
Zemljepisna širina: 49° 26' 38" N
Uprava
Država Francija
Regija: Zgornja Normandija (glavno mesto)
Departma: Seine-Maritime (prefektura)
Okrožje: Rouen
Kanton: sedež sedmih kantonov
Rouen-1 .. Rouen-7
Interkomunaliteta: Aglomeracija Rouen
Župan: Valérie Fourneyron
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 2 m–152 m
(povpr. 10 m)
Površina kopnega:¹ 21,38 km²
Prebivalstvo
(1999)
106.592
 - gostota: (1999) 4.986/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 76540/ 76000, 76100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Most Pont Boieldieu nad Seno

Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime. Mesto z okolico ima po podatkih iz leta 1999 518.316 prebivalcev, mestno jedro pa 106.592.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v severozahodni Franciji ob reki Seni in njenih manjših pritokih Aubette, Robec in Cailly.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Rouen je sedež sedmih kantonov:

  • Kanton Rouen-1 (del občine Rouen: 19.964 prebivalcev),
  • Kanton Rouen-2 (del občine Rouen: 13.643 prebivalcev),
  • Kanton Rouen-3 (del občine Rouen: 12.033 prebivalcev),
  • Kanton Rouen-4 (del občine Rouen: 11.153 prebivalcev),
  • Kanton Rouen-5 (del občine Rouen: 15.671 prebivalcev),
  • Kanton Rouen-6 (del občine Rouen: 20.682 prebivalcev),
  • Kanton Rouen-7 (del občine Rouen: 13.446 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bois-Guillaume, Boos, Buchy, Caudebec-en-Caux, Caudebec-lès-Elbeuf, Clères, Darnétal, Doudeville, Duclair, Elbeuf, Grand-Couronne, Grand-Cuevilly, Maromme, Mont-Saint-Aignan, Notre-Dame-de-Bondeville, Pavilly, Petit-Quevilly, Saint-Étienne-du-Rouvray, Sotteville-lès-Rouen-Vzhod/Zahod, Yerville in Yvetot s 608.671 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rouen, antični Rotomagus, je bil pod cesarjem Konstantinom Velikim glavno mesto rimske province Secunda Provincia Lugdunensis. V 5. stoletju je postal sedež škofije, kasneje frankovskega ozemlja Nevstrije.

Obleganje Rouena, 1418-19

Rouen je bil v srednjem veku eno najbogatejših mest Evrope, saj je bil ena izmed prestolnic (od 912 glavno mesto Normandije) Anglo-normanskih dinastij, ki so od 11. do 15. stoletja vladale tako Angliji kot velikem delu današnje Francije. 24. junija 1204 je vanj vkorakal francoski kralj Filip II. in ga z Normandijo vred priključil Francoskemu kraljestvu. Med stoletno vojno 19. januarja 1419 se je Rouen predal angleškemu kralju Henriku V., Normandija pa je postala del Anglije. 30. maja 1431 je bila v Rouenu na grmadi sežgana Devica Orleanska. Mesto je ponovno pristalo v rokah Francozov leta 1449.

Med drugo svetovno vojno, na Dan D, je bil Rouen močno poškodovan.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Rouen je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

Victor Hugo je Rouen poimenoval za »mesto stoterih zvonikov« (la ville aux cent clochers), Stendhal za gotske Atene.

Astronomska ura, na Rue des Gros Horloge
  • gotska katedrala Notre-Dame z začetkom gradnje v letu 1202; ob njenem dokončanju je bila s 151 metri najvišja zgradba na svetu (1876-1880). V njej je shranjeno srce Riharda Levjesrčnega. Je sedež Rouenskih nadškofov,
  • gotska cerkev sv. Maclouja iz 15. stoletja,
  • Gros Horloge, astronomska ura iz 16. stoletja,
  • sodna palača, nekdaj sedež normanskega Parlementa (francoskega sodišča).
  • muzej lepih umetnosti,
  • Muzej mornarice Rouena je pomorski muzej, ki se nahaja v pristaniškem hangarju št.13 (na obrežju Quai Émile Duchemin).
  • sodobna cerkev sv. Ivane Orleanske v središču trga Place du Vieux Marché, oblikovana kot grmada.

Šport[uredi | uredi kodo]

Na dirkališču Rouen-Les-Essarts blizu Rouena je petkrat potekala dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 za Veliko nagrado Francije, zmagali so Alberto Ascari leta 1952, Juan Manuel Fangio leta 1957, Dan Gurney v letih 1962 in 1964 ter Jacky Ickx na zadnji dirki tu leta 1968.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]