Auch

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 43° 38' 47" severne širine, 0° 35’ 08" vzhodne dolžine

Občina Auch
Mestna hiša, Auch

Grb
Auch is located in Francije
Auch
Auch
Lega
Zemljepisna dolžina: 0.5855
Zemljepisna širina: 43.6465
Uprava
Država Francija
Regija: Jug-Pireneji
Departma: Gers (prefektura)
Okrožje: Auch
Kanton: Auch-Jugovzhod-Seissan
Auch-Jugozahod
Auch-Severovzhod
Auch-Severozahod
Interkomunaliteta: Skupnost občin Grand Auch
Župan: Franck Montaugé  (Socialistična stranka)
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 115 m–281 m
(povpr. 166 m)
Površina kopnega:¹ 72,48 km²
Prebivalstvo
(2008)
21.744
 - gostota: (2008) 300/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 32013/ 32000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Auch (okcitansko Aush) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Gers in zgodovinsko glavno mesto Gaskonje. Leta 2008 je mesto imelo 21.744 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Gaskonji ob reki Gers, 77 km zahodno od Toulousa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Auch je sedež štirih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Cologne, Gimont, L'Isle-Jourdain, Jegun, Lombez, Samatan, Saramon in Vic-Fezensac s 73.410 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Auch je starodavno mesto. Samo ime izhaja iz imena akvitanskega plemena Avskov (latinsko Ausci), ki so naseljevali to ozemlje za časa rimskega osvajanja leta 50 pred Kristusom. Kraj, prvotni oppidum Elimberris, so Rimljani preimenovali v Augusta Auscorum. V tem času je bil kraj eden od dvanajstih civitates v provinci Novempopulana (Gaskonja). Leta 409, po uničenju Éauzeja s strani Vandalov, je Auch postal novo glavno mesto Gaskonje, poleg tega pa tudi sedež nadškofije, ki je pokrivala celotno pokrajino. Le-ta je trajala vse do francoske revolucije, ko je bil ustanovljen departma Gers.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Muzej La Tour d'Armagnac, ječa iz 14. stoletja,
  • Katedrala Božje Matere Marije iz 15. do 17. stoletja, kot del romarskih poti v Santiago de Compostelo na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine,
  • jezuitski kolegij iz 16. stoletja,
  • Muzej jakobincev,
  • Kip d'Artagnana, (literarna oseba iz Dumasovih mušketirjev - pravo ime Charles de Batz, grof d'Artagnan).

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Marijina katedrala

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]