Bourges

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bourges
Stolnica sv. Štefana, Bourges
Zastava Bourges
Zastava
Grb Bourges
Grb
Lega Bourges
Zemljevid
Bourges se nahaja v Francija
Bourges
Bourges
Bourges se nahaja v Center-Dolina Loare
Bourges
Bourges
Koordinati: 47°05′04″N 2°23′47″E / 47.0844°N 2.3964°E / 47.0844; 2.3964Koordinati: 47°05′04″N 2°23′47″E / 47.0844°N 2.3964°E / 47.0844; 2.3964
DržavaFrancija
RegijaCenter-Val de Loire
DepartmaCher
OkrožjeBourges
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost Bourges Plus
Upravljanje
 • Župan (2020–2026) Yann Galut[1]
Površina
1
68,74 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[2]
63.702
 • Gostota930 preb./km2
DemonimBerruyers
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
18033 /18000
Nadmorska višina120–169 m
(povp. 153 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Bourges (izg. Burž) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Centre-Val de Loire, prefektura departmaja Cher in je bilo tudi glavno mesto nekdanje province Berry. Leta 2019 je mesto imelo 64.541 prebivalcev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime občine izhaja bodisi iz Bituriges, imena prvotnih prebivalcev, bodisi iz germanske besede Burg (francosko bourg), za »hrib« oz. »vas«. Kelti so ga imenovali Avaricon; latinski govorci Avaricum. V 4. stoletju pred našim štetjem, tako kot v času Cezarja, je bilo območje okoli njega središče galske (keltske) zveze.

Leta 52 pr. n. št., v šestem letu galskih vojn, medtem ko so Galci izvajali politiko požgane zemlje, da bi preprečili preskrbo Cezarjevih sil, so prebivalci Avaricuma prosili, naj njihovega mesta ne zažgejo. Začasno mu je bilo prizaneseno zaradi dobre obrambe, ki jo je zagotavljalo okoliško močvirje, reka, ki ga je skoraj obkrožala, in močno južno obzidje. Sile Julija Cezarja so kljub temu zavzele in uničile mesto ter ubile vse razen 800 njegovih prebivalcev.

Rim je rekonstruiral Avaricum kot rimsko mesto z monumentalnimi vrati, akvadukti, termami in [[amfiteater|amfiteatrom]g; Bil je precej večji, kot ga je dosegel v srednjem veku. Masivno obzidje, ki obdaja poznorimsko mesto in obsega 40 hektarjev, je bilo delno zgrajeno s kamnom, ki je bil ponovno uporabljen iz prejšnjih javnih zgradb.

Sveti Ursin iz 3. stoletja našega štetja, znan tudi kot sveti Ursin, velja za prvega škofa v mestu. Bourges deluje kot sedež nadškofije. V 8. stoletju je Bourges ležal na severnem obrobju vojvodine Akvitanije in je bil zato prvo mesto, ki je padlo pod frankovskimi napadi, ko so Franki prečkali Loaro. Frankovski Karel Martel je mesto zavzel leta 731, a ga je akvitanski vojvoda Odo Veliki takoj ponovno zavzel. Ostal je pod vladavino grofov, ki so obljubili zvestobo akvitanskim vojvodom, vse do uničujočega obleganja frankovskega kralja Pipina Malega leta 762, ko so baskovske čete skupaj z grofom branile mesto.

V srednjem veku je Bourges do leta 1101 služil kot glavno mesto viskontstva Bourges. V 14. stoletju je postal glavno mesto vojvodine Berry (ustanovljena leta 1360). Bodoči francoski kralj Karel VII. (vladal 1422–1461) se je tja zatekel v 1420-ih med stoletno vojno. Njegov sin Ludvik XI. se je tam rodil leta 1423. 7. julija leta 1438 je Karel VII. v dogovoru s tam zbrano duhovščino odredil Pragmatično sankcijo Bourgesa, kraljeva odločitev, ki je kot varuhu pravic francoske Cerkve omejila papeška pooblastila. V tem obdobju je bil Bourges glavno središče alkimije.

Gotska stolnica sv. Štefana, ki so jo začeli graditi ob koncu 12. stoletja, Je prvi primer visokogotske stolnice. Od leta 1992 je na UNESCOvem Seznamu svetovne dediščine[3].

Bourges ima dolgo tradicijo umetnosti in zgodovine. Poleg stolnice sta drugi pomembni mesti palača Jacques Cœur iz 15. stoletja in petinšestdeset hektarjev veliko okrožje pollesenih in lepih meščanskih hiš.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v osrednji francoski pokrajini Berry ob sotočju rek Auron in Moulon ter ob zapuščenem kanalu Canal de Berry, ki sledi ob toku Auron skozi Bourges. Geografsko središče Francije (Vesdun) je približno 70 kilometrov južno. Bourges velja za središče prebivalstva v Franciji.

Bourges, ki sleži v središču Francije, stran od Atlantskega oceana, ima tipično degradirano oceansko podnebje (Köppen: Cfb), za katerega so značilne hladnejše, bolj suhe zime in toplejša, bolj mokra poletja.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Okrožje Bourges je bilo ustanovljeno leta 1800. Zaradi reorganizacije francoskih kantonov, ki je začela veljati leta 2015, meje kantonov niso več povezane z mejami okrožij. Bourges je okrožje s 128 občinami. Je imel 173.037 (2016) prebivalcev, njegova površina znaša 2783,9 km² in sedež štirih kantonov (stanje 22. marec 2015):[4]

Ime št. prebivalcev (2019)[5] Cantonal Code
Kanton Bourges-1 17.838 1803
Kanton Bourges-2 15.206 1804
Kanton Bourges-3 14.442 1805
Kanton Bourges-4 17.055 1806

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Pollesene hiše v Place Gordaine
Palača Jacques Cœur

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Bourges je pobraten z:[7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Répertoire national des élus: les maires«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 2. december 2020.
  2. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  3. Unesco[1]
  4. Décret n° 2014-206 du 21 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département du Cher
  5. Populations légales 2019: 18 Cher, INSEE
  6. Unesco[2]
  7. »Villes jumelles«. ville-bourges.fr (v francoščini). Bourges. Pridobljeno 12. novembra 2019.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]