Le Mans

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 00’ severne širine, 0° 12’ vzhodne dolžine

Občina Le Mans
Katedrala sv. Julijana, Le Mans

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 00° 11' 52" E
Zemljepisna širina: 48° 00' 18" N
Uprava
Država Francija
Regija: Loire
Departma: Sarthe (prefektura)
Okrožje: Le Mans
Kanton: sedež devetih kantonov
Interkomunaliteta: Mestna skupnost
Le Mans metropola
Župan: Jean-Claude Boulard
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 38 m–134 m
(povpr. 51 m)
Površina kopnega:¹ 52,81 km²
Prebivalstvo
(1999)
146.105
 - gostota: (1999) 1.275/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 72181/ 72000, 72085, 72100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Vieux Mans

Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe. Leta 1999 je mesto imelo 146.105 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v zahodni Franciji ob reki Sarthe in njenem pritoku Huisne.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Le Mans je sedež devetih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Allonnes, Ballon, Écommoy,

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Le Mans, prvikrat omenjen v Ptolemejevi Geografiji kot rimski Vindinium, je bil glavno mesto plemena Aulerci, prav tako poznan tudi kot Civitas Cenomanorum (mesto Cenomanov).

Kot glavno naselje v provinci Maine je bil Le Mans prizorišče bojev v 11. stoletju med anžujskimi grofi in normanskimi vojvodi. Normanski nadzor nad mestom je dovoljeval Viljemu Osvajalcu, da je uspešno zavojeval Anglijo (1066). Tri leta kasneje je sledil upor meščanov, ki so izgnali Normane iz Le Mansa, mesto pa je posledično pristalo pod mainskimi grofi.

Med drugo svetovno vojno je bil pod okupacijo Nemčije, osvobojen 8. avgusta 1944 s strani ameriške 5. oklopne divizije.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • romansko-gotska katedrala sv. Julijana, posvečena prvemu škofu Le Mansa (6.-14. stoletje), francoski zgodovinski spomenik,
  • romansko-gotska cerkev Notre-Dame de la Couture,
  • Musée de Tessé, nekdanja škofijska palača, danes mestni muzej
  • staro mesto Cité Plantagenêt, tudi Vieux Mans,
  • ostanki rimskega zidu, amfiteatra in kopališč.

Šport[uredi | uredi kodo]

Mesto je v športu najbolj znano po vsakoletni vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa, ki že od leta 1923 poteka na dirkališču Circuit de la Sarthe in delno poteka po zaprtih javnih cestah. V mestu pa je še drugo manjše dirkališče Bugatti Circuit, ki je v sezoni 1967 gostilo dirko Svetovnega prvenstva Formule 1 za Veliko nagrado Francije, ki jo je dobil Avstralec Jack Brabham z Brabhamom. Že prej pa je dirko za Veliko nagrado Francije trikrat potekala po javnih cestah Le Mansa. Prvič leta 1906, kar je bila sploh prva dirka za Veliko nagrado v zgodovini motošporta, dobil pa jo je madžarski dirkač Ferenc Szisz z Renaultom. Dirka je tu potekala še leta 1921, ko je zmagal Američan Jimmy Murphy z Duesenbergom, in leta 1929, ko je zmagal francosko-britanski dirkač William Grover-Williams z Bugattijem T35B.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]