Le Mans

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 00’ severne širine, 0° 12’ vzhodne dolžine

Občina Le Mans
Katedrala sv. Julijana, Le Mans

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 00° 11' 52" E
Zemljepisna širina: 48° 00' 18" N
Uprava
Država Francija
Regija: Loire
Departma: Sarthe (prefektura)
Okrožje: Le Mans
Kanton: sedež devetih kantonov
Interkomunaliteta: Mestna skupnost
Le Mans metropola
Župan: Jean-Claude Boulard
(2014-2020)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 38 m–134 m
(povpr. 51 m)
Površina kopnega:¹ 52,81 km²
Prebivalstvo
(2012)
143.599
 - gostota: (2012) 2719/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 72181/ 72000, 72085, 72100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Vieux Mans

Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe in sedež rimskokatoliške škofije Le Mans. Le Mans je del regije Pays de la Loire. V preteklosti je bil glavno mesto pokrajine Maine. Leta 2012 je mesto imelo 143.599 prebivalcev.

Njegovi prebivalci se imenujejo Manceaux in Mancelles. Od leta 1923 je mesto gostitelj mednarodnega tekmovanja znanega kot 24 ur Le Mansa, vzdržljivostne dirke športnih avtomobilov.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v zahodni Franciji ob reki Sarthe in njenem pritoku Huisne.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Le Mans je sedež devetih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Allonnes, Ballon, Écommoy,

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Le Palais des Comtes du Maine, rojstni kraj Henrika II. Angleškega (sedaj del mestne hiše in ni odprta za javnost)

Le Mans, prvikrat omenjen v Ptolemejevi Geografiji[1] kot rimski Vindinium, je bil glavno mesto plemena Aulerci. Le Mans je znan tudi kot Civitas Cenomanorum (mesto Cenomanov) ali Cenomanus. Njihovo mesto, ki so ga Rimljani zasegli leta 47 pred našim štetjem, je bilo v rimski provinci Lugdunska Galija (Gallia Lugdunensis). Amfiteater iz 3. stoletja je še vedno ohranjen. Terme so v času krize v tretjem stoletju podrli, ko so mobilizirali delavce za gradnjo obrambnih mestnih zidov. Starodavni zid okoli Le Mansa je ena izmed najbolj popolnih krogov galsko-rimskega obzidja, ki je ohranjen.

Galsko-rimsko obzidje
Orgle v stolnici

V francoščini je bil Cenomanus v ljudski latinščini nadomeščen z Celmans. Cel je bil v francoščini zamenjan z le in tako je nastal Le Mans.

Gregor Tourski omenja frankovskega podkralja Rigomerja, ki ga je bil ubil kralj Klovis I. v svojem pohodu za združitev frankovskega ozemlja.

Kot glavno naselje v provinci Maine je bil Le Mans prizorišče bojev v 11. stoletju med anžujskimi grofi in normanskimi vojvodi. Normanski nadzor nad mestom je dovoljeval Viljemu Osvajalcu, da je uspešno zavojeval Anglijo (1066). Tri leta kasneje je sledil upor meščanov, ki so izgnali Normane iz Le Mansa, mesto pa je posledično pristalo pod mainskimi grofi.

Geoffrey V. Anjouski se je poročil z Matildo Angleško v stolnici. Tukaj je bil rojen njun sin Henrik II. Plantagenet, bodoči kralj Anglije.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Kmalu po tem, ko so 8. avgusta 1944 [2] Le Mans osvobodili 79. ameriški in 90. pehotni oddelek, so inženirji Ninth Air Force IX Engineering Command začeli gradnjo začasnega letališča izven mesta. Letališče je bilo pripravljeno 3. septembra in označeno kot "A-35". Več ameriških bojnih in transportnih enot ga je uporabljalo do konca novembra istega leta v dodatnih ofenzivah širom po Franciji. Letališče je danes zaprto. [3][4]

Med letoma 1940 in 1944 so Le Mans zasedali nemški vojaki. Vojna, ki je potekala v območju, je povzročila precej škode.

Povojni čas[uredi | uredi kodo]

Tradicija avtomobilskih dirk v mestu se je začela z ustanovitvijo prvega Grand Prix leta 1911. 1936 se je v Le Mans preselilo podjetje Renault, ki je v mestu še vedno največji delodajalec. So pa tukaj tudi velike zavarovalnice. Visokošolsko izobraževanje, ki je bilo dolgo zanemarjeno, je bilo nagrajeno leta 1960 z ustanovitvijo univerze, ki je bila sprva odvisna od Univerze v Caenu. Bolj pomembna je Tehnična univerza, ustanovljena leta 1969.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Ulica v starem mestu
Pokrov jaška z mestnim grbom
  • romansko-gotska Stolnica sv. Juliena, posvečena prvemu škofu Le Mansa (6.-14. stoletje); je francoski zgodovinski spomenik,
  • romansko-gotska cerkev Notre-Dame de la Couture,
  • Musée de Tessé, nekdanja škofijska palača, danes mestni muzej
  • staro mesto Cité Plantagenêt, tudi Vieux Mans,
  • ostanki rimskega zidu, amfiteatra in kopališč. Obzidje poudarijo vsako poletje (julij in avgust), ko zvečer z light showom pripovedujejo zgodovino mesta,
  • Arboretum de la Grand Prée,
  • Del nekdanje cistercijanske opatije l'Epau, ki jo je ustanovila kraljica Berengaria in jo trenutno obnavlja Département de la Sarthe,
  • Jardin des Plantes du Mans
  • Musée de la reine Berengaria, muzej zgodovine Le Mansa, ki se nahaja v gotski graščini.

Šport[uredi | uredi kodo]

Mesto je v športu najbolj znano po vsakoletni vzdržljivostni dirki 24 ur Le Mansa, ki že od leta 1923 poteka na dirkališču Circuit de la Sarthe in delno poteka po zaprtih javnih cestah. V mestu pa je še drugo manjše dirkališče Bugatti Circuit, ki je v sezoni 1967 gostilo dirko Svetovnega prvenstva Formule 1 za Veliko nagrado Francije, ki jo je dobil Avstralec Jack Brabham z Brabhamom. Že prej pa je dirko za Veliko nagrado Francije trikrat potekala po javnih cestah Le Mansa. Prvič leta 1906, kar je bila sploh prva dirka za Veliko nagrado v zgodovini motošporta, dobil pa jo je madžarski dirkač Ferenc Szisz z Renaultom. Dirka je tu potekala še leta 1921, ko je zmagal Američan Jimmy Murphy z Duesenbergom, in leta 1929, ko je zmagal francosko-britanski dirkač William Grover-Williams z Bugattijem T35B.

Pomembni ljudje[uredi | uredi kodo]

Le Mans je bil rojstni kraj:

Pomembni meščani:

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Le Mans je prvi kraj s pogodbo o partnerstvu med dvema mestoma v Evropi že iz leta 836. Dokazano je, da je bil Le Mans prvo evropsko mesto pobrateno s Paderrojenom v sodobnem pomenu besede. Bila je prva "verska" pogodba med dvema mestoma in njenima katoliškima skupnostma. Sklenjena je bila v času prenosa ostankov sv. Liboriusa. Legenda pravi, da se čudeži dogajajo ob istem času v okrožju Pontlieue.

V moderni dobi se je Le Mans pobratil z različnimi evropskimi mesti. Geografsko najbližja sta tista iz Anglije in Španije. Bolton je britansko mesto in je najbolj znano po svoji nogometni ekipi. Mesto Volos v Grčiji je tretje največje pristanišče za tovorni promet v državi. Tako kot Le Mans ima pomembno zgodovinsko dediščino (helenistično obdobje). Rostov na Donu, s katerim je pobraten že petnajst let, je največje mesto v jugovzhodni Evropi. Le Mans is twinned with:

Kulturno partnerstvo je bilo sklenjeno v decembru 2007 z mestom Aleksandrija, kot del arheoloških raziskav na lokaciji v Egiptu, kjer sodelujejo mednarodno priznani arheologi iz Le Mansa, kot je Jean-Yves Empereur

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Geography 2.8.8
  2. ^ Blumenson, Martin, Breakout and Pursuit, Center of Military History, United States Army, Washington, D.C., 1989, pp. 436–8
  3. ^ Johnson, David C. (1988), U.S. Army Air Forces Continental Airfields (ETO), D-Day to V-E Day; Research Division, USAF Historical Research Center, Maxwell AFB, Alabama.
  4. ^ Maurer, Maurer. Air Force Combat Units of World War II. Maxwell AFB, Alabama: Office of Air Force History, 1983. ISBN 0-89201-092-4.
  5. ^ "British towns twinned with French towns". Archant Community Media Ltd. Pridobljeno dne 2013-07-11. 
  6. ^ Town Twinning, bolton.gov.uk, pridobljeno dne 22 January 2010 
  7. ^ Uradno od 1967, tradicionalno od 836 (najstarejše partnerstvo svoje vrste).
  8. ^ Lelièvre, Jean; Balavoine, Maurice (1994). Le Mans-Paderrojen, 836-1994: dans l'Europe, une amitié séculaire, un sillage de lumière. Le Mans: M. Balavoine. str. 1–42. Pridobljeno dne 9 August 2013. 
  9. ^ "The Origins of Town Twinning". Inverness: The City of Inverness Town Twinning Committee. 8 December 2008. Pridobljeno dne 2009-10-30. 
  10. ^ "Twinnings". Central Union of Municipalities & Communities of Greece. Pridobljeno dne 2013-08-25. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]