Jack Brabham

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jack Brabham
Brabham leta 1966, ko je osvojil svoj zadnji naslov
Brabham leta 1966, ko je osvojil svoj zadnji naslov
Narodnost Zastava Avstralije Avstralec
Rojstvo (1926-04-02)2. april 1926,
Hurstville, Novi Južni Wales, Avstralija
Smrt 19. maj 2014 (2014-05-19) (88 let),
Gold Coast, Queensland, Avstralija
Svetovno prvenstvo Formule 1
Aktivne sezone 1955 - 1970
Moštva Cooper, Rob Walker Racing Team in Brabham
Dirke (štarti) 128 (126)
Naslovi 3
Zmage 14
Osvojene stopničke    31
Pole pozicije 13
Prvenstvene točke 253 (261)[1]
Najhitrejši krogi 12
Prva dirka Velika nagrada Velike Britanije 1955
Prva zmaga Velika nagrada Monaka 1959
Zadnja zmaga Velika nagrada Južne Afrike 1970
Zadnja dirka Velika nagrada Mehike 1970
Neprvenstvene dirke Formule 1
Dirke 83
Zmage 16
Pole pozicije 8
Najhitrejši krogi 12
Prva dirka Velika nagrada N. Zelandije 1954
Prva zmaga Velika nagrada N. Zelandije 1958
Zadnja zmaga BRDC International Trophy 1969
Zadnja dirka BRDC International Trophy 1970
Mednarodni hram slavnih, 1990
Jack Brabham v Nürburgringu 1965

Sir John Arthur »Jack« Brabham«, avstralski dirkač Formule 1, * 2. april 1926, Hurstville, Novi Južni Wales, Avstralija, † 19. maj 2014, Gold Coast, Queensland, Avstralija.[2]

Sir Jack Brabham je bil dirkač Formule 1, trikratni svetovni prvak v sezonah 1959, 1960 in 1966. Bil je tudi lastnik moštva Formule 1, s katerim je osvojil svoj zadnji naslov, kar je vse do sedaj edini tak slučaj v zgodovini Formule 1.

Dirkaški začetki[uredi | uredi kodo]

Jack Brabham je bil Avstralec druge generacije, rojen trgovcu v predmestju Sydneya, Hurstville. Pri petnajstih je pustil šolo in začel delati v mehanični delavnici.

Med 2. svetovno vojno je služil pri Royal Australian Air Force, po vojni leta 1946 pa je odprl majhno mehanično delavnico. Ob tem je tudi dirkal in že v svoji prvi sezoni naslov prvaka v seriji NSW, ter se povezal z Ronom Tauranacom.

Kariera v Formuli 1[uredi | uredi kodo]

V sezoni 1955 je debitiral v Formuli 1 na Veliki nagradi Velike Britanije z svojim dirkalnikom Maserati 250F. Kmalu se je pridružil moštvu Cooper Car Company, ki je bilo prvo z dirkalniki z motorji zadaj. To je prineslo prednost, saj je bilo več teže na pogonskih zadnjih kolesih in tako omogočalo boljši oprijem. V sezoni 1959 je osvojil svoj prvi naslov prvaka z dirkalnikom Coventry Climax-Cooper, naslov pa je ubranil tudi v naslednji sezoni 1960.

Brabham je zmagovitega Cooperja pripeljal po sezoni na dirkališče Indianapolis Motor Speedway za testiranja pred dirko Indianapolis 500 naslednjega leta 1961, kjer je nastopil s prirejenim dirkalnikom Formule 1. Kljub temu da je bil že na tretjem mestu je nato končal šele kot deveti. Na tej dirki je nastopal še v letih 1964, 1969 in 1970.

V sezoni 1961 je skupaj z Ronom Tauranacom ustanovil moštvo Brabham Racing Organisation. Novo uvedena omejitev motorjev ni bila po godu Brabhamu, tako da ni dobil nobene dirka z dirkalniki z 1500 kubičnimi motorji. Prva zmaga je prišla šele v sezoni 1964, prinesel jo je pa Dan Gurney. V sezoni 1966 je, zdaj z 300 kubičnimi motorji, Brabham z svojim dirkalnikom Brabham-Repco osvojil oba naslova in postal prvi dirkač, ki mu je to uspelo z dirkalnikom, ki je nosil njegovo ime. V naslednji sezoni 1967 pa je naslov osvojil moštveni kolega Denny Hulme. Zaradi ponavljajočih se poškodb v sezoni 1969 se je Brabham nameraval upokojiti.

Ker pa ekipa Brabham ni mogla dobiti nobenega dobrega dirkača, je bil primoran vztrajati še eno leto. Začel je odlično z zmago na prvi dirki za Veliko nagrado Južne Afrike, nato pa je na tretji dirki za Veliko nagrado Monaka vodil do zadnjega zavoja v zadnjem krogu. Brabhamu bi uspelo zadržati Jochena Rindta (ki je nato osvojil naslov), vendar so njegova prednja krilca v ograjo v zadnjem zavoju le nekaj deset metrov pred ciljem, tako da je končal le kot drugi. Po zadnji dirki sezone za Veliko nagrado Mehike se je Brabham pri 44-ih letih res upokojil. V tej sezoni je bil skupaj z Jackiejem Stewartom izenačen na petem mestu. Brabham se je popolnoma umaknil iz dirkanja, prodal ves delež v moštvu Ronu Tauranacu ter se vrnil v rodno Avstralijo.

Življenje po Formuli[uredi | uredi kodo]

Leta 1976 je Brabham tekmoval v seriji Bathurst z dirkalnikom Bathurst skupaj z Stirlingom Mossom. Čeprav je bil dirkalnik raztreščen na startno-ciljni ravnini, je bil popravljen in na srečo je še vedno na ogled v muzeju.

Brabham je bil imenovan za Avstralca leta 1966, angleška kraljica pa mu je podelila red za zasluge in ga leta 1979 razglasila za viteza (»Knight Bachelor«).

Vsi trije njegovi sinovi, Geoff, Gary in David, so tudi dirkači.

Leta 1990 je bil sprejet v International Motorsports Hall of Fame.

Leta 1998 se je Brabham vrnil na stari Nürburgring in dirkal z dirkalnikom VW New Beetle 1.8T na dirki 6 ur VLN skupaj z Rossom Palmerjem in Melindo Price ter od vseh treh postavil najhitrejši krog s povprečno hitrostjo prek 134 km/h. Povedal je, da se je na dirkališče vrnil prvič po letu 1970 in je bil presenečen nad varnostnimi izboljšavami ter sončnim vremenom.

Popolni rezultati Formule 1[uredi | uredi kodo]

(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj, poševne pa najhitrejši krog)

Leto Moštvo Šasija Motor 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Prv Toč[1]
1955 Cooper Car Company Cooper T40 Bristol Straight-6 ARG
MON
500
BEL
NIZ
VB
Ret
ITA
- 0
1956 Jack Brabham Maserati 250F Maserati Straight-6 ARG
MON
500
BEL
FRA
VB
Ret
NEM
ITA
- 0
1957 Cooper Car Company Cooper T43 Climax Straight-4 ARG
MON
6
500
FRA
7[3]
NEM
Ret[4]
PES
7
ITA
- 0
Rob Walker Racing Team VB
Ret
1958 Cooper Car Company Cooper T45 Climax Straight-4 ARG
MON
4
NIZ
8
500
BEL
Ret
FRA
6
VB
6
NEM
Ret[4]
POR
7
ITA
Ret
MAR
11[4]
18. 3
1959 Cooper Car Company Cooper T51 Climax Straight-4 MON
1
500
NIZ
2
FRA
3
VB
1
NEM
Ret
POR
Ret
ITA
3
ZDA
4
1. 31 (34)
1960 Cooper Car Company Cooper T51 Climax Straight-4 ARG
Ret
1. 43
Cooper T53 MON
DSQ
500
NIZ
1
BEL
1
FRA
1
VB
1
POR
1
ITA
ZDA
4
1961 Cooper Car Company Cooper T55 Climax Straight-4 MON
Ret
NIZ
6
BEL
Ret
FRA
Ret
VB
4
11. 4
Cooper T58 Climax V8 NEM
Ret
ITA
Ret
ZDA
Ret
1962 Brabham Racing Organisation Lotus 24 Climax V8 NIZ
Ret
MON
8
BEL
6
FRA
Ret
VB
5
9. 9
Brabham BT3 NEM
Ret
ITA
ZDA
4
JAR
4
1963 Brabham Racing Organisation Lotus 25 Climax V8 MON
9
7. 14
Brabham BT3 BEL
Ret
ITA
5
Brabham BT7 NIZ
Ret
FRA
4
VB
Ret
NEM
7
ZDA
4
MEH
2
JAR
13
1964 Brabham Racing Organisation Brabham BT7 Climax V8 MON
Ret
NIZ
Ret
BEL
3
FRA
3
VB
4
NEM
12
8. 11
Brabham BT11 AVT
9
ITA
14
ZDA
Ret
MEH
15
1965 Brabham Racing Organisation Brabham BT11 Climax V8 JAR
8
MON
Ret
BEL
4
FRA
VB
DNS
NIZ
NEM
5
ITA
ZDA
3
MEH
Ret
10. 9
1966 Brabham Racing Organisation Brabham BT19 Repco V8 MON
Ret
BEL
4
FRA
1
VB
1
NIZ
1
NEM
1
ITA
Ret
1. 42 (45)
Brabham BT20 ZDA
Ret
MEH
2
1967 Brabham Racing Organisation Brabham BT20 Repco V8 JAR
6
2. 46 (48)
Brabham BT19 MON
Ret
NIZ
2
Brabham BT24 BEL
Ret
FRA
1
VB
4
NEM
2
KAN
1
ITA
2
ZDA
5
MEH
2
1968 Brabham Racing Organisation Brabham BT24 Repco V8 JAR
Ret
23. 2
Brabham BT26 ŠPA
DNS
MON
Ret
BEL
Ret
NIZ
Ret
FRA
Ret
VB
Ret
NEM
5
ITA
Ret
KAN
Ret
ZDA
Ret
MEH
10
1969 Brabham Racing Organisation Brabham BT26A Cosworth V8 JAR
Ret
ŠPA
Ret
MON
Ret
NIZ
6
FRA
Inj
VB
Inj
NEM
Inj
ITA
Ret
KAN
2
ZDA
4
MEH
3
10. 14
1970 Brabham Racing Organisation Brabham BT33 Cosworth V8 JAR
1
ŠPA
Ret
MON
2
BEL
Ret
NIZ
11
FRA
3
VB
2
NEM
Ret
AVT
13
ITA
Ret
KAN
Ret
ZDA
10
MEH
Ret
5. 25

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Do vključno sezone 1990 vse osvojene točke niso štele za dirkaško prvenstvo (Glej seznam načinov točkovanj za več informacij). Število pred oklepajem označuje prvenstvene točke, število v oklepaju pa vse osvojene točke.
  2. ^ "Australian F1 world champion driver Jack Brabham has died, aged 88". The Guardian. 19.5.2014. Pridobljeno dne 19.5.2014. 
  3. ^ Dirkal je skupaj z Mikom MacDowelom.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 Dirkal je z dirkalnikom Formule 2
Športni dosežki
Predhodnik:
Mike Hawthorn
Prvak Formule 1
1959-1960
Naslednik:
Phil Hill
Predhodnik:
Jim Clark
Prvak Formule 1
1966
Naslednik:
Denny Hulme
Športni rekordi
Predhodnik:
Maurice Trintignant
84 nastopov, 82 štartov
(1950 - 1964)
Največ nastopov na dirkah F1
128 nastopov, 126 štartov
(1955 - 1970),
85. na VN Monaka 1966
Naslednik:
Graham Hill
178 nastopov
, 175 štartov,
129. na VN Nizozemske 1971