Giuseppe Farina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nino Farina
NinoFarina.jpg  *
Rojstvo 30. oktober 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})
Torino
Smrt 30. junij 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (59 let)
Chambéry
Kariera Formule 1
Narodnost Zastava Italije Italijan
Leta aktivnosti 1950 - 1955
Moštva Alfa Romeo, Ferrari
Dirke 34 (33)
Naslovi 1 ( 1950)
Zmage 5
Stopničke 20[1]
Prv. točke 115.33 (127.33)[2]
Pole pozicije 5
Najhitrejši krogi 5
Prva dirka Velika nagrada V. Britanije 1950
Prva zmaga Velika nagrada V. Britanije 1950
Zadnja zmaga Velika nagrada Nemčije 1953
Zadnja dirka Velika nagrada Italije 1955
Neprvenstvene dirke Formule 1
Dirke 21
Zmage 6
Pole pozicije 4
Najhitrejši krogi 7
Prva dirka Velika nagrada Barija 1950
Prva zmaga Velika nagrada Barija 1950
Zadnja zmaga Velika nagrada Sirakuz 1954
Zadnja dirka Velika nagrada Bordeauxa 1955
Dirke za Veliko nagrado[3]
Leta aktivnosti 1933 - 1949
Dirke 83
Moštva Scuderia Ferrari, Scuderia Subalpina, Officine Alfieri Maserati, Alfa Corse, Alfa Romeo SpA
Zmage 11
Pole pozicije 8
Najhitrejši krogi 10
Prva dirka Targa Abruzzi 1933
Prva zmaga Velika nagrada Masaryka 1934
Zadnja zmaga Velika nagrada Lausanna 1949
Zadnja dirka Velika nag. Češkoslovaške 1949


Emilio Giuseppe »Nino« Farina, italijanski dirkač Formule 1, * 30. oktober 1906, Torino, Italija, † 30. junij 1966, Chambery, Francija.

Emilio Giuseppe Farina, bolj znan kot Nino Farina, je pokojni dirkač Formule 1, sploh prvi svetovni prvak v zgodovini Formule 1, saj je zmagal v premierni sezoni 1950 po težkem boju z Juanon Manuelom Fangiom in odločitvi na zadnji dirki za tri točke. Znan je tudi po svojem straight-arm dirkaškem stilu, ki so ga posnemali številni kasnejši dirkači.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Poškodovan dirkalnik Farine po trčenju na Veliki nagradi Deauvilla 1936

Nino Farina se je rodil 30. oktobra 1906 v italijanskem mestu Torino. Bil je doktor inženirstva in nečak Pinina Farine, šefa tovarne avtobusov. Začel je na gorskih dirkah, kasneje pa mu je uspelo priti do sedeža pri Maseratiju. Večje dirkaške uspehe pa je začel dosegati šele ob prestopu v Alfo Romeo, kjer je bil drugi dirkač ob znamenitem Taziu Nuvolariju. V prvi polovici tridesetih let je zmagal na več manjših dirkah v razredu Voiturette, s čemer si je zagotovil trikratni zaporedni naslov italijanskega prvaka. Prvič je na pomembnejši dirki nastopil v sezoni 1935, ko je na prvenstveni dirki za Veliko nagrado Švice zasedel osmo mesto. V sezoni 1936 je nastopil na treh prvenstvenih dirkah, a na vseh odstopil, v sezoni 1937 pa je na štirih prvenstvenih dirkah ob treh odstopih dosegel šesto mesto na dirki za Veliko nagrado Monaka, ob tem pa je dosegel še prvo pomembnejšo zmago na dirki za Veliko nagrado Neaplja, kjer je dirkal skupaj s Carlom Felicejem Trossijem. V sezoni 1938 je nastopil na treh prvenstvenih dirkah in ob enem odstopu dosegel peto mesto na dirki za Veliko nagrado Švice in drugo mesto na domači dirki za Veliko nagrado Italije, kar je eden največjih uspehov v njegovi dotedanji karieri. V sezoni 1939 je na dveh prvenstvenih dirkah uvrstitev dosegel le na dirki za Veliko nagrado Švice, kjer je bil sedmi, v sezoni 1940, pa je zmagal na dirki za Veliko nagrado Tripolija. Toda ravno, ko je začel dosegati vidnejše uspehe, je izbruhnila druga svetovna vojna in na naslednjo pomembnejšo zmago je moral čakati kar osem let. Po koncu vojne je privatnim Maseratijem Farina zmagal na dirki za Veliko nagrado Monaka v sezoni 1948, v kateri je slavil še na dirki Nations Grand Prix in dirki za Veliko nagrado Penya Rhina. V sezoni 1949 pa je edino zmago dosegel na dirki za Veliko nagrado Lausanne.

V sezoni 1950 je FIA ustanovila prvenstvo Formule 1, Farina pa je dirkal ob Juanu Manuelu Fangiu in Luigiju Fagioliju v dominantnem dirkalniku Alfa Romeo Alfetta. Naslov prvaka, ki je pomenil vrhunec njegove dirkaške kariere, je osvojil po težkem boju z Fangiem, ki ga je premagal le za tri točke, oba pa sta zbrala po tri zmage. Odločitev je padla šele na zadnji dirki sezone za Veliko nagrado Italije, kjer je Farina zmagal, Fangio pa odstopil zaradi okvare menjalnika. Prav tako je dosegel zgodovinsko prvo zmago na prvi dirki za Veliko nagrado v prvenstvu Formule 1 in sicer na Veliki nagradi Velike Britanije 1950.

V sezoni 1951 se ni več mogel kosati s Fangiem, edino zmago je dosegel na dirki za Veliko nagrado Belgije, ob tem pa je dosegel še tri tretja mesta ter več zmag na neprvenstvenih dirkah. Pred sezono 1952 je prestopil v Ferrari, kjer pa ni bil kos mlademu Albertu Ascariju, ki je osvojil dva zaporedna naslova prvaka, Farina pa je v dveh sezonah dosegel le eno zmago na dirki za Veliko nagrado Nemčije 1953, kar je njegova zadnja zmaga kariere, in osem uvrstitev na stopničke. V sezoni 1953 je skupaj z Mikom Hawthornom zmagal tudi na dirki za 24 ur Spaja. V začetku sezoni 1954 pa je po zmagi na dirki za 1000 km Buenos Airesa doživel na dirki v Monzi hujšo nesrečo. Poskušal se je vrniti v naslednji sezoni 1955, toda osvojil je le nekaj prvenstvenih točk, po koncu sezone pa se je umaknil iz Formule 1.

Leta 1956 je tekmoval tudi na dirki Indianapolis 500, kjer je odstopil zaradi trčenja, ponovno pa se je huje poškodoval na manjši dirki v Monzi. Naslednje leto je ponovno poskušal na dirki Indianapolis 500, toda zaradi smrtne nesreče dirkaškega kolega z njegovim dirkalnikom, se je Farina umaknil z dirke in upokojil kot dirkač.

Farina je bil znan po svojem dirkaškem stilu in inteligenci, toda tudi trmi in neupoštevanju sotekmovalcev na progi. Bil je udeležen v smrtnih nesrečah Marcela Lehouxa na dirki Grand Prix de Deauville v sezoni 1936[4] in Lászla Hartmanna na dirki za Veliko nagrado Tripolija v sezoni 1938[5][6]. Ironija je, da je po vseh nesrečah, ki jih je na dirkah preživel, umrl v prometni nesreči pri francoskem mestu Chambery, ko se je peljal na ogled dirke za Veliko nagrado Francije v sezoni 1966.

Popolni rezultati Formule 1[uredi | uredi kodo]

(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj)

Leto Moštvp Šasija Motor 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Prv Toč[2]
1950 Alfa Romeo SpA Alfa Romeo 158/50 Alfa Romeo Straight-8 VB
1
MON
Ret
500
ŠVI
1
BEL
4
FRA
Ret
ITA
1
1. 30
1951 Alfa Romeo SpA Alfa Romeo 159A Alfa Romeo Straight-8 ŠVI
3
500
BEL
1
FRA
5
4. 19 (22)
Alfa Romeo 159B VB
Ret
NEM
Ret
Alfa Romeo 159M ITA
3[7]
ŠPA
3
1952 Scuderia Ferrari Ferrari 500 Ferrari Straight-4 ŠVI
Ret
500
BEL
2
FRA
2
VB
6
NEM
2
NIZ
2
ITA
4
2. 24 (27)
1953 Scuderia Ferrari Ferrari 500 Ferrari Straight-4 ARG
Ret
500
NIZ
2
BEL
Ret
FRA
5
VB
3
NEM
1
ŠVI
2
ITA
2
3. 26 (32)
1954 Scuderia Ferrari Ferrari 625 Ferrari Straight-4 ARG
2
500
FRA
VB
NEM
ŠVI
ITA
ŠPA
8. 6
Ferrari 553 BEL
Ret
1955 Scuderia Ferrari Ferrari 625/555 Ferrari Straight-4 ARG
2+3[8]
5. 10.33
Ferrari 625 MON
4
Ferrari 555 500
BEL
3
Lancia D50 Lancia V8 NIZ
VB
ITA
DNS

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Številka vključuje tudi drugo in tretje mesto na Veliki nagradi Argentine 1955, ki ju je dosegel skupaj z Joséjem Froilánom Gonzálezom in Mauricem Trintignantom ter Umbertom Magliolijem in Mauricem Trintignantom.
  2. ^ 2,0 2,1 Do vključno sezone 1990 niso vse osvojene točke štele za dirkaško prvenstvo (Glej seznam načinov točkovanj za več informacij). Število pred oklepajem označuje prvenstvene točke, število v oklepaju pa vse osvojene točke.
  3. ^ Statistika kariere (dirke, zmage, najboljši štartni položaji, najhitrejši krogi, podrobnejši rezultati, podrobnejša statistika) na Racing Database (v angleščini)
  4. ^ "I GRAND PRIX DE DEAUVILLE". http://www.kolumbus.fi/leif.snellman. 
  5. ^ "XII° GRAN PREMIO DI TRIPOLI". http://www.kolumbus.fi/leif.snellman. 
  6. ^ "8W - Who? - Nino Farina". http://www.forix.com/8w. 
  7. ^ Dirkal je skupah s Felicem Bonettom
  8. ^ Dirkal je skupaj z Joséjem Froilánom Gonzálezom in Mauricem Trintignantom ter Umbertom Magliolijem in Mauricem Trintignantom.
Športni dosežki
Predhodnik:
Nihče
Prvak Formule 1
1950
Naslednik:
Juan Manuel Fangio
Športni rekordi
Predhodnik:
Nihče
Najmlajši dirkač z najboljšim
štartnim položajem
v F1

43 let, 195 dni
(VN Velike Britanije 1950)
Naslednik:
Juan Manuel Fangio
38 let, 331 dni
(VN Monaka 1950)
Predhodnik:
Nihče
Najmlajši zmagovalec dirke F1
43 let, 195 dni
(VN Velike Britanije 1950)
Naslednik:
Juan Manuel Fangio
38 let, 331 dni
(VN Monaka 1950)
Predhodnik:
Nihče
Najmlajši dirkač F1 z najhitrejšim krogom
43 let, 195 dni
(Velika nagrada Velike Britanije 1950)
Naslednik:
Juan Manuel Fangio
38 let, 331 dni
(VN Monaka 1950)
Predhodnik:
Nihče
Najmlajši prvak Formule 1
43 let, 308 dni
(1950)
Naslednik:
Juan Manuel Fangio
40 let, 126 dni
(1951)
Predhodnik:
Nihče
Največ zmag v F1
(2)

VN Velike Britanije 1950 - VN Francije 1950
Naslednik:
Juan Manuel Fangio
(6)