Sezona Velikih nagrad 1937

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sezona Velikih nagrad 1937
Predhodna: 1936 Naslednja: 1938

Sezona Velikih nagrad 1937 je bila peta sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

To je bilo zadnje leto pravil z maksimalno dovoljeno težo dirkalnikov 750 kg, zato sta Mercedes-Benz in Auto Union svojim vsem dirkačem omogočala bolj ali manj enakovredne pogoje. Tako Bernd Rosemeyer, kot tudi Rudolf Caracciola sta v sezoni osvojila po štiri zmage, toda Caracciola je tri od njih dosegel na prvenstvenih dirkah, Rosemeyer pa je na prvenstvenih dirkah osvojil le dve tretji mesti, tako da je naslov evropskega prvaka osvojil Caracciola.

Leta 1937 je razvoj Grand Prix dirkalnikov dosegel vrh. Novi Mercedesov dirkalnik Mercedes-Benz W125, ki je lahko razvil moč 575 KM, je bil najmočnejši Grand Prix dirkalnik vse do osemdesetih let in pričetka turbo ere v Formule 1.

Medtem ko je nemška nacistična vlada podpirala nemški moštvi z subvencijami in vojaškimi pogodbami, so francoski birokrati v posebej za to ustanovljenem komiteju odločali, kako bi porabili milijon in pol frankov, ki so se zbirali za podporo francoskemu dirkanju od leta 1934 z vse dražjimi dirkaškimi licencami in davki. Odločili so se, da bodo dali 1 milijon frankov francoskemu konstruktorju, ki bo izdelal dirkalnik po pravilih za sezono 1938, ki bo prevozil 200 km na dirkališču Autodrome de Linas-Montlhéry s povprečno hitrostjo čim večjo od 146,5 km/h do 1. septembra 1937.

Razred Grand Prix[uredi | uredi kodo]

Mercedes-Benz

Če je bila predhodna sezona 1936 za moštvo katastrofalna, pa je v sezoni 1937 moštvu šlo kot po maslu vse od začetka. Novi dirkalnik Mercedes-Benz W125 z novim 5,7 litrskim V8 motorjem s 575 KM, ki je vključeval rezultate obsežnih testiranj Uhlenhautovega novega dirkaškega oddelka, se je izkazal za zmagovalnega. Športni direktor Alfred Neubauer se je po več letih nesoglasij odpovedal Luigiju Fagioliju, ki je prestopil v Auto Union, Louis Chiron pa se je upokojil kot dirkač. Nova dirkaška naveza je tako bila: Rudolf Caracciola, Manfred von Brauchitsch in Hermann Lang kot glavni dirkači, Richard Seaman in Christian Kautz kot mlada dirkača ter Goffredo Zehender kot rezervni dirkač.

Auto Union

Moštvo je uporabljalo še vedno svoj lanski zmagovalni 6 litrski dirkalnik Auto Union Typ C z nekaj manjšimi izboljšavami. Odpustili do Achilla Varzija, v moštvo pa so želeli pripeljati Langa, ki je ostal pri Mercedesu. Zato so se odločili za Luigija Fagiolija, ki je zapustil Mercedes zaradi moštvenih ukazov, toda večji del težave ni mogel dirkati zaradi revme. Glavni dirkači so tako bili Bernd Rosemeyer, Hans Stuck ini Fagioli, mlada dirkača Ernst von Delius in Rudolf Hasse, rezervni dirkač pa Hermann Paul Müller. V drugem delu sezone se je Varzi za dve dirki vrnil v moštvo, le eno dirko pa je odpeljal Tazio Nuvolari.

Alfa Romeo

Scuderia Ferrari je bilo še vedno tovarniško dirkaško moštvo Alfe. Pred začetkom sezone so se pojavljale govorice o italjanskem sanjskem dirkaškem moštvu z Nuvolarijem, Varzijem in Fagiolijem. Na konco pa je dirkaška zasedba ostala enaka lanski, glavni dirkači so ostali Tazio Nuvolari, Giuseppe Farina in Antonio Brivio, kot rezervni ali občasni dirkači pa so se menjavali Carlo Pintacuda, Clemente Biondetti, Mario Tadini, Francesco Severi, Eugenio Siena, Carlo Felice Trossi in Raymond Sommer. René Dreyfus je Ferrari zapustil in prestopil v Maserati, kjer se je udeleževal dirk razreda Voiturette.

Ferrari je še vedno dirkal s svojimi 4,1 litrskimi 12-cilindričnimi dirkalniki 12C-36, toda dirkalniki so bili popolnoma nekonkurenčni obema nemškima moštvoma, zato je Vittorio Jano izdelal novo nižjo šasijo za 4,5 litrski motor, 12C-37. S temi dirkalniki ni nastopal Ferrari, ampak lastno Alfino moštvo, Alfa Corse avgusta, toda dirkalniki niso bili uspešni, Jano pa je bil odpuščen, ker šasija ni bila dovolj trdna za dirkanje. Več dirkačev privatnikov je dirkalno z dirkalniki Alfa Romeo, tudi Sommer in Hans Rüesch.

Maserati

Maserati ni sodeloval na dirkah v sezoni 1937, saj so čakali na nova pravila s 3 litrskimi motorji v sezoni 1938. Je pa z Maseratiji dirkalo več privatnikov, tudi László Hartmann, Paul Pietsch in Luigi Soffietti, ki so nastopali z dirkalnikoma V8RI in starejšim 6C-34.

Razred Voiturette[uredi | uredi kodo]

Maserati

Maserati se je dirk ponovno udeleževal s svojim tovarniškim moštvom, za katerega so dirkali tudi Omobono Tenni, Ettore Bianco, Carlo Felice Trossi in René Dreyfus. Drugo Maseratijevo moštvo je bilo Scuderia Ambrosiana, za katero so dirkali Giovanni Lurani, Luigi Villoresi in Eugenio Mimotti. Maserati je še vedno nastopal s popularnimi dirkalniki 6CM, izdelali pa so tudi štiri dirkalnike 4CM, ki so omogočali hitrejši pospešek pri pospeševanju iz počasnih ovinkov.

ERA

Da bi se lahko kosali z Maseratijevimi dirkači, so najeli Porsche za izdelavo novega neodvisnega prednjega vzmetenja. Dirkalniki ERA C so bili opremljeni s hidravličnimi zavorami, zanesljivejšim motorjem in več ostalimi izboljšavami. Dirkači tovarniškega moštva so bili Raymond Mays, Pat Fairfield in kasneje v sezoni Arthur Dobson, več dirkačev privatnikovm pa je dirkalo s starejšim dirkalnikom ERA B.

Princ Bira

Birino privatno moštvo White Mouse je odkupilo zmagoviti dirkalnik predhodne sezone Delage 155B od Richarda Seamana. Nadgradili so ga z novo šasijo in neodvisnim vzmetenjem, toda dirkalnik ni upravičil visokih pričakovanj moštva, saj se je izkazal za popolnoma nekonkurenčnega,

Dirkači in moštva[uredi | uredi kodo]

Konstruktor Moštvo Šasija Motor Glavni dirkači Mladi dirkači Nadomestni dirkači
Mercedes-Benz Mercedes-Benz W125 5660 cm³ V8 superkompresorski Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Zastava Združenega kraljestva Richard Seaman
Zastava Švice Christian Kautz
Zastava Italije Goffredo Zehender
Zastava Nemčije Manfred von Brauchitsch
Zastava Nemčije Hermann Lang
Auto Union Auto Union Typ C 6006 cm³ V16 superkompresorski Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer Zastava Nemčije Ernst von Delius
Zastava Nemčije Rudolf Hasse
Zastava Nemčije Hermann Paul Müller
Zastava Nemčije Hans Stuck
Zastava Italije Luigi Fagioli
Alfa Romeo Scuderia Ferrari 8C-35
12C-37
4064 cm³ V12 superkompresorski Zastava Italije Tazio Nuvolari Zastava Italije Carlo Maria Pintacuda
Zastava Italije Clemente Biondetti
Zastava Italije Mario Tadini
Zastava Italije Luigi Francesco Severi
Zastava Italije Giuseppe Farina
Zastava Italije Antonio Brivio

Velike nagrade[uredi | uredi kodo]

Prvenstvene dirke[uredi | uredi kodo]

Št Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
1 Zastava Belgije Velika nagrada Belgije Spa-Francorchamps 11. julij Zastava Nemčije Rudolf Hasse Auto Union Poročilo
2 Zastava Nemčije Velika nagrada Nemčije Nürburgring 25. julij Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
3 Zastava Monaka Velika nagrada Monaka Monaco 8. avgust Zastava Nemčije Manfred von Brauchitsch Mercedes-Benz Poročilo
4 Zastava Švice Velika nagrada Švice Bremgarten 22. avgust Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
5 Zastava Italije Velika nagrada Italije Monza 12. september Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo

Pomembnejše neprvenstvene dirke[uredi | uredi kodo]

Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Valentina Parco Valentino 18. april Zastava Italije Antonio Brivio Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Neaplja Posillipo 25. april Zastava Italije Giuseppe Farina Alfa Romeo Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Campbell Trophy Brooklands 1. maj Zastava Tajske Princ Bira Delage Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Tripolija Mellaha 9. maj Zastava Nemčije Hermann Lang Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Finske Eläintarhanajot Eläintarharata 9. maj Zastava Švice Hans Rüesch Alfa Romeo Poročilo
Zastava Belgije Velika nagrada Frontieresa Chimay 16. maj Zastava Švice Hans Rüesch Alfa Romeo Poročilo
Zastava Nemčije Avusrennen AVUS 30. maj Zastava Nemčije Hermann Lang Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Superbe Genoa 30. maj Zastava Italije Carlo Felice Trossi Alfa Romeo Poročilo
Zastava Romunije Velika nagrada Bukarešte Bukarešta 30. maj Zastava Švice Hans Rüesch Alfa Romeo Poročilo
Zastava Brazilije Velika nagrada Ria de Janeira Gávea 6. junij Zastava Italije Carlo Maria Pintacuda Alfa Romeo Poročilo
Zastava Nemčije Eifelrennen Nürburgring 13. junij Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Milana Milano 20. junij Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Flag of the United States Vanderbilt Cup Roosevelt Field 5. julij Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
Zastava Portugalske Velika nagrada Vila Reala Vila Real 25. julij Zastava Portugalske Vasco do Sameiro Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Coppa Acerbo Pescara 15. avgust Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
Zastava Portugalske Velika nagrada Estorila Estoril 15. avgust Zastava Portugalske Manuel de Oliveira Ford Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Junior Car Club 200 mile race Donington Park 28. avgust Zastava Združenega kraljestva Arthur Dobson ERA Poročilo
Zastava Češkoslovaške Velika nagrada Masaryka Brno 26. september Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Velika nagrada Doningtona Donington Park 2. oktober Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Mountain Championship Brooklands 16. oktober Zastava Švice Hans Rüesch Alfa Romeo Poročilo
Zastava Finske Kalastajatorpanajo Helsinki 31. oktober Zastava Finske Karl Ebb Mercedes-Benz Poročilo

Dirkaško prvenstvo[uredi | uredi kodo]

Poz Dirkač BEL Zastava Belgije NEM Zastava Nemčije MON Zastava Monaka ŠVI Zastava Švice Zastava Italije Toč
1 Zastava Nemčije Rudolf Caracciola 1 2 1 1 13
2 Zastava Nemčije Manfred von Brauchitsch Ret 2 1 3 Ret 15
3 Zastava Nemčije Hermann Lang 3 7 2 2 19
= Zastava Švice Christian Kautz 4 6 3 6 Ret 19
5 Zastava Nemčije Hans Stuck 2 Ret 4 4 9 20
6 Zastava Francije Raymond Sommer 5 Ret 7 8 27
7 Zastava Nemčije Rudolf Hasse 1 5 Ret 28
= Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer 3 Ret Ret 3 28
= Zastava Italije Tazio Nuvolari 4 5 7 28
= Zastava Italije Giuseppe Farina Ret 6 Ret Ret 28
11 Zastava Madžarske László Hartmann Ret Ret 9 29
12 Zastava Švice Hans Rüesch 8 8 Ret 31
13 Zastava Italije Vittorio Belmondo 12 10 32
14 Zastava Nemčije Hermann Paul Müller Ret Ret 5 33
15 Zastava Združenega kraljestva Richard Seaman Ret 4 34
= Zastava Italije Clemente Biondetti Ret Ret 34
17 Zastava Italije Luigi Soffietti Ret Ret 35
= Zastava Italije Carlo Felice Trossi Ret 8 35
= Zastava Nemčije Paul Pietsch Ret 10 35
20 Zastava Združenega kraljestva Kenneth Evans 9 36
= Zastava Madžarske Ernõ Festetics 10 36
= Zastava Italije Attilio Marinoni 11 36
= Zastava Italije Giovanni Minozzi Ret Ret 36
= Zastava Italije Goffredo Zehender 5 36
= Zastava Italije Carlo Maria Pintacuda 9 36
= Zastava Italije Luigi Fagioli 7 36
= Zastava Italije Achille Varzi 6 36
28 Zastava Švice Henri Simonet Ret 37
= Zastava Švice Adolfo Mandirola Ret 37
30 Zastava Italije Franco Cortese Ret 38
= Zastava Nemčije Ernst von Delius Ret 38
= Zastava Italije Giovanbattista Guidotti Ret 38
33 Zastava Italije Francesco Severi Ret 39
= Zastava Italije Renato Balestrero Ret 39
= Zastava Italije Edoardo Teagno Ret 39
= Zastava Italije Antonio Brivio Ret 39
= Zastava Švice Max Christen Ret 39
Poz Dirkač BEL Zastava Belgije NEM Zastava Nemčije MON Zastava Monaka ŠVI Zastava Švice Zastava Italije Toč
Barva Rezultat Točke
Zlata Zmagovalec 1
Srebrna Drugi 2
Bronasta Tretji 3
Zelena Prevozil več kot 75% dirke 4
Modra Prevozil med 50% in 75% 5
Vijolična Prevozil med 25% in 50% 6
Rdeča Prevozil manj kot 25% dirke 7
Črna Diskvalificiran 8
Prazna Ni dirkal (DNP) 8

Reference[uredi | uredi kodo]

  • Etzrodt, Hans. "Grand Prix Winners 1895-1949 : Part 3 (1934-1949)". The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno dne 5. avgusta 2007. 
  • Leif Snellman and Hans Etzrodt. "1937". The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno dne 5. avgusta 2007. 
  • Galpin, Darren. "1937 Grands Prix". The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Pridobljeno dne 5. avgusta 2007. 
Sezone Velikih nagrad (Odebeljeno Svetovno konstruktorsko prvenstvo in Evropsko avtomobilistično prvenstvo)
1906  • 1907  • 1908  • 1909  • 1910  • 1911  • 1912  • 1913  • 1914  • 1915  • 1916  • 1919  • 1920  • 1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926
1927
 • 1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940-1945  • 1946  • 1947  • 1948  • 1949