Sezona Velikih nagrad 1935

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sezona Velikih nagrad 1935
Predhodna: 1934 Naslednja: 1936

Sezona Velikih nagrad 1935 je bila tretja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Sezona 1935 je bila predvsem sezona Mercedes-Benza in Rudolfa Caracciole ter prva sezona Evropskega prvenstva pod okriljem AIACR.

Na dirkah za Velike nagrade so bila tovarniška moštva velikih avtomobilskih proizvajalcev vse bolj dominantna, privatni dirkači se niso več mogli enakovredno kosati z njimi. Leta 1935 je bila topogledno ustanovljena Zveza neodvisnih dirkačev v Parizu, da bi izboljšala njihov položaj. Toda organizatorji dirk niso bili več pripravljeni financirati štartnin privatnim dirkačem, zato se jih je vse več preusmerilo v dirkanje v nižjem razredu Voiturette ali dirke športnih dirkalnikov. Whitney Straight se je celo upokojil kot dirkač po tem, ko mu ni uspelo kupiti dirkalnika Auto Uniona. Med sezono sta interes za dirke v najvišjem razredu izgubila še Maserati in Bugatti, tako je poleg obeh nemških moštev ostalo le še dirkaško moštvo Alfe Romeo, Scuderia Ferrari.

Jeseni so se predstavniki AIACR in moštev sestali, da bi izoblikovali nova pravila za dirkanje v naslednji sezoni 1936, toda sestanek ni obrodil sadov, zato so podaljšali sedanjo Formulo 750 kg do vključno sezone 1937.

V tej sezoni so postale dirke nižjega tipa Voiturette v Evropi vse močnejša alternativa dirkam za Veliko nagrado. Vse več tovrstnih evropskih dirk je povišalo največjo dovoljeno prostornino iz 1100 cm³ na 1500 cm³. Razlog za spremembo je bil uspešen britanski dirkalnik ERA, ki je med sezono od Maseratija prevzel primat na dirkah Voiturette. Maserati pa je bil pripravljen na odgovor, saj se je zavedal, da njihova dirkaška prihodnost leži bolj v dirkanju v razredu Voiturette, kot v razredu Grand Prix.

Mercedes-Benz

Mercedes-Benz je dirkal z lani razviti dirkalniki Mercedes-Benz W25 z 3,7 L motorji, ki so jih najprej nadgradili na 4,0 L, nato pa še na 4,3L. Sestava moštva se od prejšnje sezone 1934 ni spremenilo, glavni dirkači so bili Rudolf Caracciola, Manfred von Brauchitsch in Luigi Fagioli, rezervna dirkača pa Hanns Geier in Hermann Lang, ki je ob začetku sezone sicer delal še kot glavni Fagiolijev mehanik.

Auto Union

Auto Union je sezono začel z novim dirkalnikom Auto Union Typ B, ki je bil lanski dirkalnik Auto Union Typ A izboljšan v šestinpetdesetih različnih podrobnostih in z močnejšim 4,9 L motorjem, sredi sezone so njeogov kapaciteto povečali še na 5,6 L. Iz lanske sezone je moštvo zadržalo Hansa Stucka in Hermanna zu Leiningena ter v moštvo pripeljalo Achilla Varzija. Kot rezervna dirkača pa je moštvo izbralo Paula Pietscha in mladega motociklističnega dirkača Bernda Rosemeyerja, ki sta bila na izbirnem testiranju 24. oktobra 1934 na Nürburgringu najhitrejša v konkurenci več povabljenih dirkačev. August Momberger, ki je imel velike težave v odnosu s športnim direktorjem Willyjem Walbom, in Wilhelm Sebastian, ki je sam priznal, da za dirkanje na najvišjem nivoju ni dovolj hiter, sta v moštvu dobila druge zadolžitve.

Maserati

Maserati je zastopalo moštvo Della Chiese, Scuderia Subalpina. Dirkača Philippe Étancelin in Goffredo Zehender sta dirkala z dirkalniki Maserati 6C-34 in Maserati 8CM, preden je bil na voljo nov dirkalnik Maserati V8RI. Ob tem je z Maseratijevimi drikalniki dirkalo tudi neodvisno moštvo Gina Rovera z Giuseppom Farino, en dirkalnik 8CM pa je v začetku sezone Étancelin prodal še Armandu Girodu. Nov dolgo pričakovani dirkalnik V8RI je debitiral šele julija, njegova oblika je spominjala na dikalnika obeh nemških moštev. Toda še preden bi lahko dirkalnik dosegel poln potencial, je Maserati izgubil interes za Grand Prix dirke, tako da dirkalnik ni bil podvržen običajnemu procesu izboljševanja za nove dirkalnike. Dirkači so kot privatniki še naprej dirkalniki z 8CM, toda brez večjih uspehov, kajti ni bil kos zadnjim modelom Alfe Romeo ali obeh nemških moštev.

Alfa Romeo

Alfo Romeo je zastopalo moštvo Scuderia Ferrari. Dirkalnikom Alfa Romeo P3 so povečali kapaciteto motorja na 3,2 L, opremljeni pa so bili tudi z neodvisnim prednjim vzmetenjem. Sredi sezone je bila nared končna različica dirkalnika z 3,8 L motorjem. V zadnji četrtini sezone se je pojavil nov dirkalnik Alfa Romeo Tipo C z 3,8 L motorjem in neodvisnim vzmetenjen na vseh kolesih. Tazio Nuvolari je želel v Auto Union, toda izvedel je, da je za nemško moštvo podpisal že Varzi, zato je tako želel nadaljevati kot privatnik Maseratija, toda ker je Varzi zapustil Ferrari, bi to pomenilo, da bi bila v italijanskem moštvu glavna dirkača Francoz René Dreyfus in Monačan Louis Chiron. Benito Mussolini je dal jasno vedeti, da si v moštvu kot glavnega dirkača želi Nuvolarija, ki se je tako vrnil v moštvo. Drugi dirkači v moštvu so bili še Carlo Felice Trossi, ki je bil obenem športni direktor, Antonio Brivio, Gianfranco Comotti, Mario Tadini in Carlo Pintacuda. Ferrari je izdelal tudi nov 6,3 L dirkalnik z dvojnim motorjem Alfa Romeo Bi-motore, ki naj bi bil kos nemškim moštvom na hitrih dirkališčih.

Bugatti

Bugatti je dirkalniku Bugatti T59 povečal kapaciteto motorja na 3,8 L in končno izboljšal tudi njegovo zanesljivost. Moštvo je zadržalo štiri dirkalnike, štiri pa je prodalo britanskim dirkačem. Moštveni dirkači so bili Jean-Pierre Wimille, Piero Taruffi in veteran Robert Benoist. Earl Howe je kot privatnik nastopal tudi na večjih dirkah, na nekaterih dirkah pa so se pojavili tudi privatniki s starejšimi modeli Bugattijev.

Dirkači in moštva[uredi | uredi kodo]

Tovarniška moštva[uredi | uredi kodo]

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
Germany Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25 3.7/4.0/4.3 L Straight-8 Germany Rudolf Caracciola
Italy Luigi Fagioli
Germany Manfred von Brauchitsch
Germany Hermann Lang
Germany Hanns Geier
Germany Auto Union Auto Union B 4.9/5.6 L V16 Germany Hans Stuck
Germany Bernd Rosemeyer
Italy Achille Varzi
Germany Paul Pietsch
Italy Scuderia Ferrari Alfa Romeo Tipo B "P3"
8C-35
3.2/3.8 L Straight-8
3.8 L Straight-8
Italy Tazio Nuvolari
France René Dreyfus
Monaco Louis Chiron
Italy Attilio Marinoni
Italy Antonio Brivio
Italy Scuderia Subalpina Maserati 6C-34
V8RI
3.2 L Straight-6
4.2 L Straight-8
Italy Goffredo Zehender
France Philippe Étancelin
Italy Pietro Ghersi
Italy Giuseppe Farina
Italy Eugenio Siena
France Marcel Lehoux
France Bugatti Bugatti T59 3.3 L Straight-8 Italy Piero Taruffi
France Robert Benoist
France Jean-Pierre Wimille
United Kingdom ERA ERA B 2.0 L Straight-6 United Kingdom Raymond Mays
Germany Ernst von Delius

Neodvisna moštva[uredi | uredi kodo]

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
Spain Scuderia Villapadierna Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 France Marcel Lehoux
Italy Gruppo san Giorgio Alfa Romeo
Maserati
Tipo B "P3"
26M
3.0 L Straight-8
2.5 L Straight-8
Italy Renato Balestrero
Italy Luigi Soffietti Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 Italy Luigi Soffietti
Italy Pietro Ghersi
United Kingdom Earl Howe Bugatti
Maserati
T59
8CM
3.2 L Straight-8
3.0 L Straight-8
United Kingdom Earl Howe
United Kingdom Brian Lewis
Italy Gino Rovere Maserati 6C-34 3.7 L Straight-6 Italy Giuseppe Farina
Italy Franco Sardi Alfa Romeo Tipo B "P3" 2.9 L Straight-8 Italy Ferdinando Barbieri

Privatna moštva[uredi | uredi kodo]

Dirkači Konstruktor Šasija Motor Nastopi
France Raymond Sommer Alfa Romeo Tipo B "P3" 3.2 L Straight-8 BEL, ŠVI, ŠPA
Hungary László Hartmann Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 NEM, ŠVI
Switzerland Hans Rüesch Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 NEM
Spain Genaro Léoz-Abad Bugatti T51 2.3 L Straight-8 ŠPA

Koledar dirk[uredi | uredi kodo]

Prvenstvene dirke[uredi | uredi kodo]

Št Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
1 Belgium Velika nagrada Belgije Spa-Francorchamps 14. julij Germany Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
2 Germany Velika nagrada Nemčije Nürburgring 28. julij Italy Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
3 Switzerland Velika nagrada Švice Bremgarten 25. avgust Germany Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
4 Italy Velika nagrada Italije Monza 8. september Germany Hans Stuck Auto Union Poročilo
5 Spain Velika nagrada Španije Lasarte 8. avgust Germany Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo

Pomembnejše neprvenstvene dirke[uredi | uredi kodo]

Dirki Grandes Épreuves sta odebeljeni.
Dirka Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
France Grand Prix de Pau Pau 24. februar Italy Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Monaco Velika nagrada Monaka Monaco 22. april Italy Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
Italy Targa Florio Madonie 28. april Italy Antonio Brivio Alfa Romeo Poročilo
Monaco Velika nagrada Tunisa Kartagina 5. maj Italy Achille Varzi Auto Union Poročilo
Libya Velika nagrada Tripolija Mellaha 12. maj Germany Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Finland Eläintarhanajot Eläintarharata 12. maj Finland Karl Ebb Mercedes-Benz Poročilo
Italy Velika nagrada Bergama Bergamo 19. maj Italy Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Germany Avusrennen AVUS 26. maj Italy Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
France Velika nagrada Pikardije Péronne 26. maj France Robert Benoist Bugatti Poročilo
France Velika nagrada Orléansa Orléans 26. maj France Robert Cazaux Bugatti Poročilo
United Kingdom Mannin Moar Douglas 31. maj United Kingdom Brian Lewis Bugatti Poročilo
France Grand Prix de l´U.M.F. Montlhéry 2. junij France Raymond Sommer Alfa Romeo Poročilo
Zastava Brazilije Velika nagrada Ria de Janeira Gávea 2. junij Zastava Argentine Riccardo Carú Fiat Poročilo
Italy Velika nagrada Bielle Biella 9. junij Italy Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Belgium Velika nagrada Frontieresa Chimay 9. junij Germany Rudolf Steinweg Bugatti Poročilo
Germany Eifelrennen Nürburgring 16. junij Germany Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
France Velika nagrada Francije Montlhéry 23. junij Germany Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Spain Velika nagrada Penya Rhina Montjuic Park 30. junij Italy Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
France Velika nagrada Lorene Nancy 30. junij Monaco Louis Chiron Alfa Romeo Poročilo
Italy Velika nagrada Valentina Parco Valentino 7. julij Italy Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
France Grand Prix de la Marne Reims 7. julij France René Dreyfus Alfa Romeo Poročilo
France Velika nagrada Dieppa Dieppe 21. julij France René Dreyfus Alfa Romeo Poročilo
Italy Velika nagrada Vareseja Varese 21. julij Italy Vittorio Belmondo Alfa Romeo Poročilo
France Grand Prix du Comminges Saint-Gaudens 4. avgust France Raymond Sommer Alfa Romeo Poročilo
Italy Coppa Ciano Montenero 4. avgust Italy Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Italy Coppa Acerbo Pescara 15. avgust Italy Achille Varzi Auto Union Poročilo
France Velika nagrada Nice Nica 18. avgust Italy Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Italy Velika nagrada Modene Modena 15. september Italy Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Estonia Velika nagrada Estonije Pirita-Kose 15. september Finland Karl Ebb Mercedes-Benz Poročilo
Czechoslovakia Velika nagrada Masaryka Brno 29. september Germany Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
Italy Coppa Edda Ciano Lucca 29. september Italy Mario Tadini Alfa Romeo Poročilo
United Kingdom Velika nagrada Doningtona Donington Park 5. oktober United Kingdom Richard Shuttleworth Alfa Romeo Poročilo
Italy Coppa della Sila Cosenza 6. oktober Italy Antonio Brivio Alfa Romeo Poročilo
United Kingdom Mountain Championship Brooklands 19. oktober United Kingdom Richard Shuttleworth Alfa Romeo Poročilo

Dirkaško prvenstvo[uredi | uredi kodo]

Poz Dirkač BEL Belgium NEM Germany Švi Switzerland ITA Italy ŠPA Spain Toč
1 Germany Rudolf Caracciola 1 3 1 Ret 1 11
2 Italy Luigi Fagioli 2 6 2 Ret 2 17
3 Germany Hans Stuck 2 11 1 Ret 21
4 Italy Tazio Nuvolari 1 5 Ret Ret 24
5 Germany Manfred von Brauchitsch Ret 5 Ret Ret 3 25
= Germany Bernd Rosemeyer 4 3 Ret 5 25
7 France René Dreyfus 4 7 2 26
8 Italy Achille Varzi 8 4 Ret Ret 27
9 Monaco Louis Chiron 3 Ret Ret Ret 29
= Germany Hermann Lang Ret 6 Ret 29
11 Italy Piero Taruffi 6 Ret 5 31
= France Raymond Sommer Ret 9 7 31
= Germany Paul Pietsch 9 3 31
14 France Marcel Lehoux 7 8 32
= France Robert Benoist 5 6 32
16 France Jean-Pierre Wimille Ret Ret 4 33
17 France Philippe Étancelin Ret Ret Ret 34
18 Italy Goffredo Zehender 11 Ret 35
= Italy Pietro Ghersi 12 Ret 35
= Italy Renato Balestrero Ret 12 35
21 Germany Hanns Geier 7 36
= Switzerland Hans Rüesch 10 36
= Hungary László Hartmann Ret Ret 36
= Italy Giuseppe Farina 8 36
= United Kingdom Earl Howe 10 36
= Italy Attilio Marinoni 4 36
27 United Kingdom Raymond Mays Ret 37
= Spain Genaro Léoz-Abad Ret 37
29 Italy Antonio Brivio Ret 39
= Italy Ferdinando Barbieri Ret 39
= United Kingdom Brian Lewis Ret 39
= Italy Eugenio Siena Ret 39
Poz Dirkač BEL Belgium NEM Germany Švi Switzerland ITA Italy ŠPA Spain Toč
Barva Rezultat Točke
Zlata Zmagovalec 1
Srebrna Drugi 2
Bronasta Tretji 3
Zelena Prevozil več kot 75% dirke 4
Modra Prevozil med 50% in 75% 5
Vijolična Prevozil med 25% in 50% 6
Rdeča Prevozil manj kot 25% dirke 7
Črna Diskvalificiran 8
Prazna Ni dirkal (DNP) 8

Reference[uredi | uredi kodo]

Sezone Velikih nagrad (Odebeljeno Svetovno konstruktorsko prvenstvo in Evropsko avtomobilistično prvenstvo)
1906  • 1907  • 1908  • 1909  • 1910  • 1911  • 1912  • 1913  • 1914  • 1915  • 1916  • 1919  • 1920  • 1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926
1927
 • 1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940-1945  • 1946  • 1947  • 1948  • 1949