Sezona Velikih nagrad 1935

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sezona Velikih nagrad 1935
Predhodna: 1934 Naslednja: 1936

Sezona Velikih nagrad 1935 je bila tretja sezona Evropskega avtomobilističnega prvenstva.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Sezona 1935 je bila predvsem sezona Mercedes-Benza in Rudolfa Caracciole ter prva sezona Evropskega prvenstva pod okriljem AIACR.

Na dirkah za Velike nagrade so bila tovarniška moštva velikih avtomobilskih proizvajalcev vse bolj dominantna, privatni dirkači se niso več mogli enakovredno kosati z njimi. Leta 1935 je bila topogledno ustanovljena Zveza neodvisnih dirkačev v Parizu, da bi izboljšala njihov položaj. Toda organizatorji dirk niso bili več pripravljeni financirati štartnin privatnim dirkačem, zato se jih je vse več preusmerilo v dirkanje v nižjem razredu Voiturette ali dirke športnih dirkalnikov. Whitney Straight se je celo upokojil kot dirkač po tem, ko mu ni uspelo kupiti dirkalnika Auto Uniona. Med sezono sta interes za dirke v najvišjem razredu izgubila še Maserati in Bugatti, tako je poleg obeh nemških moštev ostalo le še dirkaško moštvo Alfe Romeo, Scuderia Ferrari.

Jeseni so se predstavniki AIACR in moštev sestali, da bi izoblikovali nova pravila za dirkanje v naslednji sezoni 1936, toda sestanek ni obrodil sadov, zato so podaljšali sedanjo Formulo 750 kg do vključno sezone 1937.

V tej sezoni so postale dirke nižjega tipa Voiturette v Evropi vse močnejša alternativa dirkam za Veliko nagrado. Vse več tovrstnih evropskih dirk je povišalo največjo dovoljeno prostornino iz 1100 cm³ na 1500 cm³. Razlog za spremembo je bil uspešen britanski dirkalnik ERA, ki je med sezono od Maseratija prevzel primat na dirkah Voiturette. Maserati pa je bil pripravljen na odgovor, saj se je zavedal, da njihova dirkaška prihodnost leži bolj v dirkanju v razredu Voiturette, kot v razredu Grand Prix.

Mercedes-Benz

Mercedes-Benz je dirkal z lani razviti dirkalniki Mercedes-Benz W25 z 3,7 L motorji, ki so jih najprej nadgradili na 4,0 L, nato pa še na 4,3L. Sestava moštva se od prejšnje sezone 1934 ni spremenilo, glavni dirkači so bili Rudolf Caracciola, Manfred von Brauchitsch in Luigi Fagioli, rezervna dirkača pa Hanns Geier in Hermann Lang, ki je ob začetku sezone sicer delal še kot glavni Fagiolijev mehanik.

Auto Union

Auto Union je sezono začel z novim dirkalnikom Auto Union Typ B, ki je bil lanski dirkalnik Auto Union Typ A izboljšan v šestinpetdesetih različnih podrobnostih in z močnejšim 4,9 L motorjem, sredi sezone so njeogov kapaciteto povečali še na 5,6 L. Iz lanske sezone je moštvo zadržalo Hansa Stucka in Hermanna zu Leiningena ter v moštvo pripeljalo Achilla Varzija. Kot rezervna dirkača pa je moštvo izbralo Paula Pietscha in mladega motociklističnega dirkača Bernda Rosemeyerja, ki sta bila na izbirnem testiranju 24. oktobra 1934 na Nürburgringu najhitrejša v konkurenci več povabljenih dirkačev. August Momberger, ki je imel velike težave v odnosu s športnim direktorjem Willyjem Walbom, in Wilhelm Sebastian, ki je sam priznal, da za dirkanje na najvišjem nivoju ni dovolj hiter, sta v moštvu dobila druge zadolžitve.

Maserati

Maserati je zastopalo moštvo Della Chiese, Scuderia Subalpina. Dirkača Philippe Étancelin in Goffredo Zehender sta dirkala z dirkalniki Maserati 6C-34 in Maserati 8CM, preden je bil na voljo nov dirkalnik Maserati V8RI. Ob tem je z Maseratijevimi drikalniki dirkalo tudi neodvisno moštvo Gina Rovera z Giuseppom Farino, en dirkalnik 8CM pa je v začetku sezone Étancelin prodal še Armandu Girodu. Nov dolgo pričakovani dirkalnik V8RI je debitiral šele julija, njegova oblika je spominjala na dikalnika obeh nemških moštev. Toda še preden bi lahko dirkalnik dosegel poln potencial, je Maserati izgubil interes za Grand Prix dirke, tako da dirkalnik ni bil podvržen običajnemu procesu izboljševanja za nove dirkalnike. Dirkači so kot privatniki še naprej dirkalniki z 8CM, toda brez večjih uspehov, kajti ni bil kos zadnjim modelom Alfe Romeo ali obeh nemških moštev.

Alfa Romeo

Alfo Romeo je zastopalo moštvo Scuderia Ferrari. Dirkalnikom Alfa Romeo P3 so povečali kapaciteto motorja na 3,2 L, opremljeni pa so bili tudi z neodvisnim prednjim vzmetenjem. Sredi sezone je bila nared končna različica dirkalnika z 3,8 L motorjem. V zadnji četrtini sezone se je pojavil nov dirkalnik Alfa Romeo Tipo C z 3,8 L motorjem in neodvisnim vzmetenjen na vseh kolesih. Tazio Nuvolari je želel v Auto Union, toda izvedel je, da je za nemško moštvo podpisal že Varzi, zato je tako želel nadaljevati kot privatnik Maseratija, toda ker je Varzi zapustil Ferrari, bi to pomenilo, da bi bila v italijanskem moštvu glavna dirkača Francoz René Dreyfus in Monačan Louis Chiron. Benito Mussolini je dal jasno vedeti, da si v moštvu kot glavnega dirkača želi Nuvolarija, ki se je tako vrnil v moštvo. Drugi dirkači v moštvu so bili še Carlo Felice Trossi, ki je bil obenem športni direktor, Antonio Brivio, Gianfranco Comotti, Mario Tadini in Carlo Pintacuda. Ferrari je izdelal tudi nov 6,3 L dirkalnik z dvojnim motorjem Alfa Romeo Bi-motore, ki naj bi bil kos nemškim moštvom na hitrih dirkališčih.

Bugatti

Bugatti je dirkalniku Bugatti T59 povečal kapaciteto motorja na 3,8 L in končno izboljšal tudi njegovo zanesljivost. Moštvo je zadržalo štiri dirkalnike, štiri pa je prodalo britanskim dirkačem. Moštveni dirkači so bili Jean-Pierre Wimille, Piero Taruffi in veteran Robert Benoist. Earl Howe je kot privatnik nastopal tudi na večjih dirkah, na nekaterih dirkah pa so se pojavili tudi privatniki s starejšimi modeli Bugattijev.

Dirkači in moštva[uredi | uredi kodo]

Tovarniška moštva[uredi | uredi kodo]

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
Zastava Nemčije Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25 3.7/4.0/4.3 L Straight-8 Zastava Nemčije Rudolf Caracciola
Zastava Italije Luigi Fagioli
Zastava Nemčije Manfred von Brauchitsch
Zastava Nemčije Hermann Lang
Zastava Nemčije Hanns Geier
Zastava Nemčije Auto Union Auto Union B 4.9/5.6 L V16 Zastava Nemčije Hans Stuck
Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer
Zastava Italije Achille Varzi
Zastava Nemčije Paul Pietsch
Zastava Italije Scuderia Ferrari Alfa Romeo Tipo B "P3"
8C-35
3.2/3.8 L Straight-8
3.8 L Straight-8
Zastava Italije Tazio Nuvolari
Zastava Francije René Dreyfus
Zastava Monaka Louis Chiron
Zastava Italije Attilio Marinoni
Zastava Italije Antonio Brivio
Zastava Italije Scuderia Subalpina Maserati 6C-34
V8RI
3.2 L Straight-6
4.2 L Straight-8
Zastava Italije Goffredo Zehender
Zastava Francije Philippe Étancelin
Zastava Italije Pietro Ghersi
Zastava Italije Giuseppe Farina
Zastava Italije Eugenio Siena
Zastava Francije Marcel Lehoux
Zastava Francije Bugatti Bugatti T59 3.3 L Straight-8 Zastava Italije Piero Taruffi
Zastava Francije Robert Benoist
Zastava Francije Jean-Pierre Wimille
Zastava Združenega kraljestva ERA ERA B 2.0 L Straight-6 Zastava Združenega kraljestva Raymond Mays
Zastava Nemčije Ernst von Delius

Neodvisna moštva[uredi | uredi kodo]

Moštvo Konstruktor Šasija Motor Dirkači
Zastava Španije Scuderia Villapadierna Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 Zastava Francije Marcel Lehoux
Zastava Italije Gruppo san Giorgio Alfa Romeo
Maserati
Tipo B "P3"
26M
3.0 L Straight-8
2.5 L Straight-8
Zastava Italije Renato Balestrero
Zastava Italije Luigi Soffietti Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 Zastava Italije Luigi Soffietti
Zastava Italije Pietro Ghersi
Zastava Združenega kraljestva Earl Howe Bugatti
Maserati
T59
8CM
3.2 L Straight-8
3.0 L Straight-8
Zastava Združenega kraljestva Earl Howe
Zastava Združenega kraljestva Brian Lewis
Zastava Italije Gino Rovere Maserati 6C-34 3.7 L Straight-6 Zastava Italije Giuseppe Farina
Zastava Italije Franco Sardi Alfa Romeo Tipo B "P3" 2.9 L Straight-8 Zastava Italije Ferdinando Barbieri

Privatna moštva[uredi | uredi kodo]

Dirkači Konstruktor Šasija Motor Nastopi
Zastava Francije Raymond Sommer Alfa Romeo Tipo B "P3" 3.2 L Straight-8 BEL, ŠVI, ŠPA
Zastava Madžarske László Hartmann Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 NEM, ŠVI
Zastava Švice Hans Rüesch Maserati 8CM 3.0 L Straight-8 NEM
Zastava Španije Genaro Léoz-Abad Bugatti T51 2.3 L Straight-8 ŠPA

Koledar dirk[uredi | uredi kodo]

Prvenstvene dirke[uredi | uredi kodo]

Št Velika nagrada Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
1 Zastava Belgije Velika nagrada Belgije Spa-Francorchamps 14. julij Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
2 Zastava Nemčije Velika nagrada Nemčije Nürburgring 28. julij Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
3 Zastava Švice Velika nagrada Švice Bremgarten 25. avgust Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
4 Zastava Italije Velika nagrada Italije Monza 8. september Zastava Nemčije Hans Stuck Auto Union Poročilo
5 Zastava Španije Velika nagrada Španije Lasarte 8. avgust Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo

Pomembnejše neprvenstvene dirke[uredi | uredi kodo]

Dirki Grandes Épreuves sta odebeljeni.
Dirka Dirkališče Datum Zmag. dirkač Zmag. moštvo Poročilo
Zastava Francije Grand Prix de Pau Pau 24. februar Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Zastava Monaka Velika nagrada Monaka Monaco 22. april Zastava Italije Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Italije Targa Florio Madonie 28. april Zastava Italije Antonio Brivio Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Tunisa Kartagina 5. maj Zastava Italije Achille Varzi Auto Union Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Tripolija Mellaha 12. maj Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Finske Eläintarhanajot Eläintarharata 12. maj Zastava Finske Karl Ebb Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Bergama Bergamo 19. maj Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Zastava Nemčije Avusrennen AVUS 26. maj Zastava Italije Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Pikardije Péronne 26. maj Zastava Francije Robert Benoist Bugatti Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Orléansa Orléans 26. maj Zastava Francije Robert Cazaux Bugatti Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Mannin Moar Douglas 31. maj Zastava Združenega kraljestva Brian Lewis Bugatti Poročilo
Zastava Francije Grand Prix de l´U.M.F. Montlhéry 2. junij Zastava Francije Raymond Sommer Alfa Romeo Poročilo
Zastava Brazilije Velika nagrada Ria de Janeira Gávea 2. junij Zastava Argentine Riccardo Carú Fiat Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Bielle Biella 9. junij Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Zastava Belgije Velika nagrada Frontieresa Chimay 9. junij Zastava Nemčije Rudolf Steinweg Bugatti Poročilo
Zastava Nemčije Eifelrennen Nürburgring 16. junij Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Francije Montlhéry 23. junij Zastava Nemčije Rudolf Caracciola Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Španije Velika nagrada Penya Rhina Montjuic Park 30. junij Zastava Italije Luigi Fagioli Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Lorene Nancy 30. junij Zastava Monaka Louis Chiron Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Valentina Parco Valentino 7. julij Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Grand Prix de la Marne Reims 7. julij Zastava Francije René Dreyfus Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Dieppa Dieppe 21. julij Zastava Francije René Dreyfus Alfa Romeo Poročilo
Zastava Francije Grand Prix du Comminges Saint-Gaudens 4. avgust Zastava Francije Raymond Sommer Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Coppa Ciano Montenero 4. avgust Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Coppa Acerbo Pescara 15. avgust Zastava Italije Achille Varzi Auto Union Poročilo
Zastava Francije Velika nagrada Nice Nica 18. avgust Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Velika nagrada Modene Modena 15. september Zastava Italije Tazio Nuvolari Alfa Romeo Poročilo
Zastava Estonije Velika nagrada Estonije Pirita-Kose 15. september Zastava Finske Karl Ebb Mercedes-Benz Poročilo
Zastava Češkoslovaške Velika nagrada Masaryka Brno 29. september Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer Auto Union Poročilo
Zastava Italije Coppa Edda Ciano Lucca 29. september Zastava Italije Mario Tadini Alfa Romeo Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Velika nagrada Doningtona Donington Park 5. oktober Zastava Združenega kraljestva Richard Shuttleworth Alfa Romeo Poročilo
Zastava Italije Coppa della Sila Cosenza 6. oktober Zastava Italije Antonio Brivio Alfa Romeo Poročilo
Zastava Združenega kraljestva Mountain Championship Brooklands 19. oktober Zastava Združenega kraljestva Richard Shuttleworth Alfa Romeo Poročilo

Dirkaško prvenstvo[uredi | uredi kodo]

Poz Dirkač BEL Zastava Španije NEM Zastava Nemčije Švi Zastava Švice ITA Zastava Italije ŠPA Zastava Španije Toč
1 Zastava Nemčije Rudolf Caracciola 1 3 1 Ret 1 11
2 Zastava Italije Luigi Fagioli 2 6 2 Ret 2 17
3 Zastava Nemčije Hans Stuck 2 11 1 Ret 21
4 Zastava Italije Tazio Nuvolari 1 5 Ret Ret 24
5 Zastava Nemčije Manfred von Brauchitsch Ret 5 Ret Ret 3 25
= Zastava Nemčije Bernd Rosemeyer 4 3 Ret 5 25
7 Zastava Francije René Dreyfus 4 7 2 26
8 Zastava Italije Achille Varzi 8 4 Ret Ret 27
9 Zastava Monaka Louis Chiron 3 Ret Ret Ret 29
= Zastava Nemčije Hermann Lang Ret 6 Ret 29
11 Zastava Italije Piero Taruffi 6 Ret 5 31
= Zastava Francije Raymond Sommer Ret 9 7 31
= Zastava Nemčije Paul Pietsch 9 3 31
14 Zastava Francije Marcel Lehoux 7 8 32
= Zastava Francije Robert Benoist 5 6 32
16 Zastava Francije Jean-Pierre Wimille Ret Ret 4 33
17 Zastava Francije Philippe Étancelin Ret Ret Ret 34
18 Zastava Italije Goffredo Zehender 11 Ret 35
= Zastava Italije Pietro Ghersi 12 Ret 35
= Zastava Italije Renato Balestrero Ret 12 35
21 Zastava Nemčije Hanns Geier 7 36
= Zastava Švice Hans Rüesch 10 36
= Zastava Madžarske László Hartmann Ret Ret 36
= Zastava Italije Giuseppe Farina 8 36
= Zastava Združenega kraljestva Earl Howe 10 36
= Zastava Italije Attilio Marinoni 4 36
27 Zastava Združenega kraljestva Raymond Mays Ret 37
= Zastava Španije Genaro Léoz-Abad Ret 37
29 Zastava Italije Antonio Brivio Ret 39
= Zastava Italije Ferdinando Barbieri Ret 39
= Zastava Združenega kraljestva Brian Lewis Ret 39
= Zastava Italije Eugenio Siena Ret 39
Poz Dirkač BEL Zastava Španije NEM Zastava Nemčije Švi Zastava Švice ITA Zastava Italije ŠPA Zastava Španije Toč
Barva Rezultat Točke
Zlata Zmagovalec 1
Srebrna Drugi 2
Bronasta Tretji 3
Zelena Prevozil več kot 75% dirke 4
Modra Prevozil med 50% in 75% 5
Vijolična Prevozil med 25% in 50% 6
Rdeča Prevozil manj kot 25% dirke 7
Črna Diskvalificiran 8
Prazna Ni dirkal (DNP) 8

Reference[uredi | uredi kodo]

Sezone Velikih nagrad (Odebeljeno Svetovno konstruktorsko prvenstvo in Evropsko avtomobilistično prvenstvo)
1906  • 1907  • 1908  • 1909  • 1910  • 1911  • 1912  • 1913  • 1914  • 1915  • 1916  • 1919  • 1920  • 1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926
1927
 • 1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940-1945  • 1946  • 1947  • 1948  • 1949