Jean-Pierre Wimille

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jean-Pierre Wimille
Jean-Pierre Wimille at 1936 Grand Prix de Deauville.jpg  *
Jean-Pierre Wimille leta 1936
Rojstvo 26. februar 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})
Pariz
Smrt 28. januar 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:28|2|0}}) (40 let)
Buenos Aires, Argentina
Narodnost Zastava Francije Francoz
Dirke za Veliko nagrado[1]
Leta aktivnosti 1930 - 1949
Dirke 95
Moštva Automobiles Ettore Bugatti, Equipe Gordini, Alfa Romeo SpA, Alfa Corse, Ecurie Naphtra Course
Zmage 24
Stopničke 41
Pole pozicije 13
Najhitrejši krogi 13
Prva dirka Velika nagrada Francije 1930
Prva zmaga Velika nagrada Orana 1932
Zadnja zmaga Velika nagrada Monze 1948
Zadnja dirka VN Gen. Juana Peróna 1949


Jean-Pierre Wimille, francoski dirkač, * 26. februar 1908, Pariz, Francija, † 28. januar 1949, Buenos Aires, Brazilija.

Jean-Pierre Wimille je pokojni francoski dirkač, ki je zmagal na več kot petindvajsetih pomembnejših dirkah za Veliko nagrado, dvakrat tudi na dirki 24 ur Le Mansa. Po drugi svetovni vojni je zaradi izgubljenih let sodeloval na veliko dirkah, tudi manjših. v sezoni 1949 se je na treningu pred Veliko nagrado Generala Juana Peróna smrtno ponesrečil.

Kariera[uredi | uredi kodo]

Jean-Pierre Wimille se je rodil 26. februarja 1908 v Parizu. Njegov oče, novinar časnika Petit Parisien za motošport, ga je navdušil za dirkanje. Na dirkah za Veliko nagrado je prvič sodeloval v sezoni 1930, ko je nastopil na dirki za Veliko nagrado Francije, kjer pa je zaradi mehanske okvare dirkalnika odstopil. Prvo zmago je dosegel v sezoni 1932, ko je zmagal na dirki za Veliko nagrado Orana, kasneje v sezoni pa še na dirki za Veliko nagrado Lorraina. Zaradi ne ravno konkurenčnega dirkalnika Bugatti na dirkah, kjer so dominirali dirkači nemških moštev Mercedes-Benz in Auto Union, poleg zmage na zadnji dirki sezone 1934 za Veliko nagrado Alžirije ni dosegel večjih uspehov na dirkah za Veliko nagrado. Je bil pa zato uspešnejši na dirkah športnih dirkalnikov. Skupaj z rojakom Raymondom Sommerjem je dobil dirko za Veliko nagrado Francije, ki je v sezoni 1936 potekala pod pravili športnih dirkalnikov, v letih 1937 z Robertom Benoistom in 1939 s Pierrom Veyronom pa še na prestižni dirki za 24 ur Le Mansa. V sezoni 1936 je sicer zmagal še na treh manjših dirkah Grand Prix de la Marne, Velika nagrada Deauvilla in Grand Prix du Comminges, toda to ni bilo tisto, kar si je Wimille zares želel. V naslednji sezoni 1937 je zmagal na dirkah Grand Prix de Pau, Grand Prix de Böne in Grand Prix de la Marne, v sezoni 1939 pa na dirkah Velika nagrada Pariza in Velika nagrada Luksemburga.

Druga svetovna vojna mu je prekinila dirkaško kariero, med vojno se je pridružil francoskemu odporniškemu gibanju, po koncu vojne pa je nadaljeval s dirkaško kariero z zmago na prvi dirki Paris Cup v sezoni 1945, ko se vojna še uradno ni končala. Zaradi poznega prihoda na dirko se ni mogel udeležiti prostih treningov in je moral štartati s povsem zadnjega štartnega mesta. Toda to ni ustavilo Wimilla, ki se je prebil celo do zmage. Takrat je imel že status dirkaškega zveznika med Francozi, oboževal pa ga je celo sam Juan Manuel Fangio, ki je takrat šele začenjal kariero. V sezoni 1946 je dobil dirke Velika nagrada Pariza, Grand Prix de Roussillon in Velika nagrada Bourgogne 1946, v sezoni 1947 pa je poleg ubranitve zmage na dirki Paris Cup, zmagal še na dveh dirkah najvišjega ranga Grandes Épreuves za Veliko nagrado Švice in Veliko nagrado Belgije. Tudi v sezoni 1948 je dobil dve dirki najvišjega ranga Grandes Épreuves za Veliko nagrado Francije in Veliko nagrado Italije. Ob tem pa še manjši dirki Velika nagrada Rosaria in Velika nagrada Monze, ki je bila njegova zadnja zmaga, kajti na prostem treningu pred dirko za Veliko nagrado Generala Juana Peróna v naslednji sezoni 1949 se je smrtno ponesrečil. Obstaja dve razlagi za vzrok nesreče, po prvi ga je zaslepilo sonce, po drugi pa se je umikal gledalcem, ki so tekli čez progo.

Pomembnejše zmage[uredi | uredi kodo]

Leto Dirka Dirkalnik Poročilo
1932 Velika nagrada Orana Bugatti Poročilo
Velika nagrada Lorraina Alfa Romeo Poročilo
1934 Velika nagrada Alžirije Bugatti T59 Poročilo
1936 Velika nagrada Francije Bugatti T57G Poročilo
Grand Prix de la Marne Bugatti T57G Poročilo
Velika nagrada Deauvilla Bugatti T59 Poročilo
Grand Prix du Comminges Bugatti T59/57 Poročilo
1937 Grand Prix de Pau Bugatti T57G Poročilo
Grand Prix de Böne Bugatti T57 Poročilo
24 ur Le Mansa Bugatti T59G Poročilo
Grand Prix de la Marne Bugatti T59 Poročilo
1939 Velika nagrada Pariza Bugatti Poročilo
Velika nagrada Luksemburga Bugatti T57S45 Poročilo
24 ur Le Mansa Bugatti T57C Poročilo
1945 Velika nagrada Pariza Bugatti Poročilo
1946 Velika nagrada Pariza Alfa Romeo 308 Poročilo
Velika nagrada Roussillona Alfa Romeo 308 Poročilo
Velika nagrada Bourgogna Alfa Romeo 308 Poročilo
1947 Velika nagrada Pariza Alfa Romeo 308 Poročilo
Velika nagrada Belgije Alfa Romeo 308 Poročilo
Velika nagrada Švice Alfa Romeo 308 Poročilo
1948 Velika nagrada Rosaria Simca-Gordini 15 Poročilo
Velika nagrada Francije Alfa Romeo 308 Poročilo
Velika nagrada Italije Alfa Romeo 308 Poročilo
Velika nagrada Monze Alfa Romeo 308 Poročilo

Popolni rezultati Evropskega avtomobilističnega prvenstva[uredi | uredi kodo]

(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj)

Leto Moštvo Tovarna 1 2 3 4 5 Prv Točke
1931 Usines Bugatti Bugatti ITA
4
FRA
Ret
BEL
7
9= 14
1932 Privatnik Alfa Romeo ITA
FRA
Ret
NEM
16= 21
1935 Bugatti Bugatti BEL
Ret
NEM
ŠVI
ITA
Ret
ŠPA
4
16 33
1936 Bugatti Bugatti MON
6
NEM
Ret
ŠVI
Ret
ITA
14= 26
1938 Bugatti Bugatti FRA
Ret
NEM
ŠVI
7
ITA
Ret
11 25

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

Športni dosežki
Predhodnik:
Johnny Hindmarsh
Luis Fontés
Zmagovalec 24 ur Le Mansa
1937 sotekmovalec:
Robert Benoist
Naslednik:
Eugène Chaboud
Jean Trémoulet
Predhodnik:
Eugène Chaboud
Jean Trémoulet
Zmagovalec 24 ur Le Mansa
1939 sotekmovalec:
Pierre Veyron
Naslednik:
Luigi Chinetti
Peter Mitchell-Thomson