Motociklizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prizor s tekmovanja

Motociklizem je izraz, ki na široko označuje različne športne panoge, povezane z motornimi kolesi. Ne nanašajo se vse discipline na časovne in hitrostne meritve; marsikatera temelji tudi na ocenjevanju tehnike in sposobnosti obvladovanja motorja. V grobem lahko delimo motociklistične dirke na cestne in zunajcestne (npr. motokros). Pri motokrosu so motocikli posebej pripravljeni za hitro ter adrenalinsko vožnjo. V Sloveniji sta sta najbolj znani državno prvenstvo in prvenstvo Akrapovič.

-Motociklizem kot razvedrilo[uredi | uredi kodo]

Veliko motoristov se vozi zato, da si sprostijo um in da se znebijo vsakdanjega stresa, vožnja z motociklom zahteva od voznika, da je vsak trenutek nenehno zbran, le majhna nezbranost lahko povzroči padec z motorja, ki ima lahko manjše ali večje posledice. Največkrat pa je za tak dogodek kriva hitrost. Ne občutijo vsi motoristi potrebe po hitrosti, marsikdo pa.

Razvoj motociklizma[uredi | uredi kodo]

Prvo motorno kolo s pogonom na petrolej je patentiral Gottlieb Daimler. Po daljših pripravah je nemška tovarna v Neckarsulmu začela izdelovati motorna kolesa z enim cilindrom in s prenosom moči na zadnje kolo z usnjenim jermenom. Kmalu so tudi druge tovarne začele izdelovati motorna kolesa po istem načelu. Angleške tovarne so izpopolnile motorno kolo in za prenos moči uporabile jekleno verigo. Motociklizem se je zelo razvil, ko so ustanovili leta 1912 Mednarodno zvezo motociklističnih klubov v Londonu, ki so jo leta 1949 na mednarodnem kongresu v Luksemburgu preimenovali v Mednarodno motociklistično zvezo, tako imenovano FIM. Danes je sedež v Ženevi v Švici.

Rekorde, postavljene v posameznih razredih, registrirajo posebej in imajo mednarodni značaj hitrostnega športa.

Oblike motorjev[uredi | uredi kodo]

Na trgu je precej različnih oblik motorjev, ki se med sabo razlikujejo po obliki, namenu uporabe, opremi in ceni. Nekaj najbolj razširjenih oblik motociklov pri nas so: cestni motorji, enduro motorji, motocross motorji, supermoto motorji, touring motorji, štirikolesniki in t. i. chopperji.

Vrste dirk[uredi | uredi kodo]

Track dirke[uredi | uredi kodo]

Je dirka z motornim kolesom, kjer ekipe posameznikov ali nasprotnikov dirka okoli steze. Obstajajo različne variante, z vsako različno dirko na različni vrsti površine.

Rally[uredi | uredi kodo]

Motociklistični rally je dogodek na javnih cestah s pomočjo navigacije, po katerem mora voznik doseči število kontrolnih točk v različnih geografskih lokacijah, hkrati pa se mora držati cestnih predpisov.

Drugi motociklististični športi[uredi | uredi kodo]

Enduro[uredi | uredi kodo]

Enduro ni ravno dirka: glavni cilj je prečkanje več nadzornih točk. Dirka navadno traja nekaj dni, običajno po gozdnatem terenu, včasih z velikimi ovirami, jarki itd. Vse tehnične napake je treba odpraviti z vozila, sicer izpade iz tekme. Zamenjava delov in zunanja pomoč sta zelo omejeni.

Freestyle Motocross[uredi | uredi kodo]

Freestyle Motocross, se je razvil iz FMX Motocross. Prvotno v tekmovanjih poleg dejanske dirke so potekala tekmovanja za zabavo gledalcev, (voznik, ki je naredil najlepši skok). Kmalu so se vozniki začeli osredotočati le na tekmovanje, ki je postopoma postalo neodvisen disciplinski šport. Tekmovalci v nekaj sekundah med vzletom in pristankom izvajajo zelo drzne manevre v zraku, ki jih sodniki ocenijo. Tekmovalec z največjim številom točk zmaga.