Velika nagrada Tripolija 1935

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Italija   Velika nagrada Tripolija 1935
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1935.

Datum 12. maj 1935
Urad. ime IX Gran Premio di Tripoli
Lokacija Mellaha, Tripoli, Italija
Dirkališče Cestno dirkališče, 13,140 km
Razdalja 40 krogov, 525,60 km
Vreme Velika vročina
Najboljši štartni položaj
Dirkač Francija René Dreyfus Alfa Romeo
Štartno vrsto je določil žreb
Najhitrejši krog
Dirkač Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz
Stopničke
Prvi Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz
Drugi Italija Achille Varzi Auto Union
Tretji Italija Luigi Fagioli Mercedes-Benz

Velika nagrada Tripolija 1935 je bila neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1935. Odvijala se je 12. maja 1935 v italijanskem mestu Tripoli, danes Libija.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Dirka je pod pravili Formule Lible potekala na Mellahi, najhitrejšemu cestnemu dirkališču na svetu v tistem času. Kot običajno je državna loterija zahtevala veliko udeležbo dirkačev. Visoke nagrade so privabile vsa pomembnejša moštva, Mercedes-Benz je pripeljal tri dirkače, Auto Union dva, Gino Rovere kot vedno enega ter Scuderia Ferrari in Scuderia Subalpina po štiri. Dirkalnik Auto Union Typ B še vedno ni bil nared, zato je Achille Varzi nastopil z lanskim dirkalnikom Auto Union Typ A kot na prejšnji dirki za Veliko nagrado Tunisa, Hans Stuck pa s predelanim dirkalnikom Typ A, ki je bil uporabljen za kopenski hitrostni rekord.

Nemški dirkalniki so se na prostih treningih pokazali za superiorne. Stuckov predelan dirkalnik je dosegel hitrost 220.4 km/h, hitra sta bila tudi Tazio Nuvolari z dirkalnikom Alfa Romeo Bi-motore in Rudolf Caracciola z Mercedes-Benzom W25B. Maseratiji in Alfe Romeo P3 jim na tem hitrem drikališču nikakor niso mogli konkurirati po hitrosti. Za štartno vrsto pa niso odločali časi s treningov, ampak žreb.

Pred dirko je bilo nekaj strahu, da pnevmatike ne bi zdržale kombinacije vročega vremena in zelo hitrega dirkališča. Continental je na dirko pripeljal kar 300 pnevmatik le za nemška moštva. Mercedesovo moštvo je načrtovalo taktiko treh postankov, Auto Union pa dveh.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Na štartu dirke ob treh popoldne po lokalnem času je povedel Caracciola, sledila pa sta mu Tazio Nuvolari in Varzi. Po treh krogih je bil Varzi že drugi, med tem ko je bil Nuvolari že prvič na postanku v boksih, saj je njegov dirkalnik Bi-motore neverjetno hitro porabljal gorivo in obrabljal pnevmatike. Dva kroga pozneje je bil prisiljen svoj prvi postanek opraviti tudi do tedaj vodilni Caracciola zaradi predrte pnevmatike, trajal je le dvajset sekund. S tem sta na čelo prišla dirkača Auto Uniona, Achille Varzi in Stuck, sledila pa sta jima še Luigi Fagioli in Caracciola. Manfred von Brauchitsch je že v petem krogu odstopil zaradi okvare motorja.

V sedmem krogu je Nuvolari opravil že drugi postanek v boksih, krog kasneje pa je bil ponovno v boksih tudi Caracciola zaradi težav z eno od pnevmatik, vrnil se je na deseto mesto s krogom zaostanka za vodilnim, toda kmalu se je vrnil v isti krog s prehitevanjem vodilnega Varzija. Po postankih Varzija v enajstem in Stucka v dvanajstem krogu, je vodstvo prevzel Fagioli. V trinajstem krogu je močno raztreščil svoj dirkalnik Antonio Brivio ob kaktusih. V šestnajstem krogu je bil Caracciola že tretjič v boksih , toda ni bil edini v težavah zaradi močne obrabe pnevmatik, kajti velika vročina in zelo hitro dirkališče nista prizanašala pnevmatikam.

Na polovici dirke je vodil Varzi, sledili so mu Fagioli, René Dreyfus in Caracciola. V dvajsetem krogu je Stuckov zaprt dirkalnik nenadoma zajel ogenj, toda kar nekaj časa je vozil z velikimi plameni iz zadnjega dela dirkalnika, kajti ognja ni opazil. Ko je ogenj opazil je komaj ustavil dirkalnik, kajti zavore so bile že močno poškodovane, iz dirkalnika pa so mu morali pomagati delavci ob progi. Varzi je še naprej vodil, lovila pa sta ga Nuvolari in Fagioli. V sedemindvajsetem krogu je Caracciola opravil svoj četrti in zadnji postanek v boksih, Nuvolari pa je po novem postanku padel na četrto mesto.

Po tridesetih krogi je bil vrsti red pri vrhu Varzi, Caracciola, Fagioli, Nuvolari, Dreyfus in Louis Chiron. Nuvolari je vozil na polno, da bi še uspel ogroziti vodilnega rojaka. S kar 320 km/h na ravnini je prehitel Mercedesa in se podal v lov za Varzijem. Ko ga je ujel sta nekaj časa vozila eden ob drugem in večkrat trčila s kolesi, nato pa je moral Nuvolari ponovno na postanek v bokse. Tako je imel Varzi minuto prednosti pred Caracciolo in Fagiolijem, nato so sledili še Giuseppe Farina, Nuvolari in Philippe Étancelin. Dvoboj je vseeno pustil posledice na Varzijevih pnevmatikah in pet krogov pred koncem dirke se mu je ena od zadnjih pnevmatik predrla ravno pred boksi, tako da je moral narediti celoten krog po platišču, preden je lahko zapeljal na postanek v bokse. Ker so imeli mehaniki še težave pri snemanju kolesa, je Caracciola prevzel vodstvo. Varzi je prišel iz boksov na drugo mesto in se podal v lov na zdaj vodilnim Caracciolo. Krog pred koncem ga je ujel, toda zopet se mu je predrla ena od pnevmatik in zadovoljiti se je moral z drugim mestom. Tako je prvo zmago v sezoni dosegel Caracciola, tretje mesto pa Fagioli.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 26 Nemčija Rudolf Caracciola Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 40 2:38:47,6 13
2 24 Italija Achille Varzi Auto Union Auto Union A 40 + 1:06,6 12
3 10 Italija Luigi Fagioli Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 40 + 2:16,3 5
4 42 Italija Tazio Nuvolari Scuderia Ferrari Alfa Romeo Bi-motore 40 + 7:48,8 22
5 56 Monako Louis Chiron Scuderia Ferrari Alfa Romeo Bi-motore 40 + 10:26,4 29
6 2 Francija René Dreyfus Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 40 + 10:27,6 1
7 20 Francija Raymond Sommer Privatnik Alfa Romeo P3 40 + 11:33,2 10
8 14 Italija Goffredo Zehender Scuderia Subalpina Maserati 6C-34 38 +2 kroga 7
9 50 Italija Guglielmo Carraroli Privatnik Maserati 8CM 37 +3 krogi 26
10 22 Italija Mario Tadini Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 37 +3 krogi 11
Ods 36 Italija Archimede Rosa Privatnik Maserati 8CM 37 Pregrevanje 18
Ods 34 Italija Renato Balestrero Gruppo Genovese San Giorgio Alfa Romeo Monza 35 Motor 17
Ods 30 Italija Giuseppe Farina Gino Rovere Maserati 6C-34 28 Uplinjač 15
Ods 16 Francija Philippe Étancelin Scuderia Subalpina Maserati 6C-34 24 Uplinjač 8
Ods 48 Nemčija Hans Stuck Auto Union Auto Union A 20 Ogenj 25
Ods 38 Italija Piero Taruffi Privatnik Maserati 8CM 17 19
Ods 8 Italija Constantino Magistri Privatnik Alfa Romeo Monza 16 Trčenje 4
Ods 46 Italija Carlo Pintacuda Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 15 24
Ods 18 Italija Antonio Brivio Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 13 Trčenje 9
Ods 28 Italija Pietro Ghersi Scuderia Subalpina Alfa Romeo Monza 11 Črpalka za gorivo 14
Ods 54 Italija Felice Bonetto Privatnik Alfa Romeo Monza 7 Menjalnik 28
Ods 4 Italija Guido Premoli Privatnik Maserati 8CM 6 Črpalka za olje 2
Ods 40 Nemčija Hans Rüesch Privatnik Maserati 8CM 6 Črpalka za olje 20
Ods 52 Nemčija Manfred von Brauchitsch Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25B 5 Motor 27
Ods 6 Italija Ferdinando Barbieri Privatnik Alfa Romeo Monza 4 Menjalnik 3
Ods 32 Italija Luigi Soffietti Privatnik Maserati 8CM 4 Ventil 16
Ods 12 Italija Eugenio Siena Scuderia Subalpina Alfa Romeo Monza 2 Diferencial 6
DSQ 44 Švedska Per Widengren Privatnik Maserati 8CM 4 23
DNA 58 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Earl Howe Privatnik Maserati 8CM
DNA 60 Francija Marcel Lehoux SEFAC SEFAC

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »IX° Gran Premio di Tripoli«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 16. marca 2008.
  • Galpin, Darren. »IX Gran Premio Di Tripoli«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2018. Pridobljeno 16. marca 2008.

Belgija Belgija • Nemčija Nemčija • Švica Švica • Italija Italija • Španija Španija


Francija Pau  • Monako Monako  • Italija Targa Florio  • Francija Tunis  • Italija Tripoli  • Finska Eläintarhanajot  • Italija Bergamo
Nemčija Avusrennen  • Francija Pikardija  • Francija Orléans  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mannin Moar  • Francija U.M.F.  • Brazilija Rio  • Italija Biella
Belgija Frontieres  • Nemčija Eifelrennen  • Francija Francija  • Španija Penya Rhin  • Francija Lorena  • Italija Valentino  • Francija Marne
Francija Dieppe  • Francija Comminges  • Italija Coppa Ciano  • Italija Coppa Acerbo  • Francija Nica  • Italija Modena
Estonija Estonija  • Češkoslovaška Masaryk  • Italija Coppa Edda Ciano  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Donington  • Italija Coppa d. Sila  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mountain Champ.


Predhodna dirka:
Velika nagrada Tunisa 1935
Sezona Velikih nagrad 1935
Neprvenstvene Velike nagrade
Naslednja dirka:
Eläintarhanajot 1935

Predhodna dirka:
Velika nagrada Tripolija 1934
Velika nagrada Tripolija Naslednja dirka:
Velika nagrada Tripolija 1936

1925  • 1926  • 1927  • 1928  • 1929  • 1930  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940