Luigi Villoresi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Luigi Villoresi
Luigi Villoresi.jpg
Narodnost Zastava Italije Italijan
Svetovno prvenstvo Formule 1
Aktivne sezone 1950 - 1956
Moštva Ferrari, Maserati, Lancia
Dirke (štarti) 31
Naslovi 0
Zmage 0
Osvojene stopničke    8
Pole pozicije 1
Prvenstvene točke 46 (49)[1]
Najhitrejši krogi 2
Prva dirka Velika nagrada Monaka 1950
Zadnja dirka Velika nagrada Italije 1956
Neprvenstvene dirke Formule 1
Dirke 17
Zmage 3
Pole pozicije 0
Najhitrejši krogi 1
Prva dirka Velika nagrada Barija 1950
Prva zmaga Velika nagrada Sirakuz 1951
Zadnja zmaga Velika nagrada Torina 1952
Zadnja dirka Velika nagrada Neaplja 1956
Dirke za Veliko nagrado[2]
Aktivne sezone 1933 - 1949
Moštva Scuderia Ambrosiana, Officine Alfieri Maserati, Scuderia Ferrari
Dirke 79
Zmage 18
Pole pozicije 11
Najhitrejši krogi 14
Prva dirka Mille Miglia 1933
Prva zmaga Velika nagrada Brna 1937
Zadnja zmaga Velika nagrada Zandvoorta 1949
Zadnja dirka Velika nagrada Italije 1949

Luigi »Gigi« Villoresi, italijanski dirkač Formule 1, * 16. maj 1909, Milan, Italija, † 24. avgust 1997, Modena, Italija.

Luigi Villoresi je pokojni italijanski dirkač Formule 1, ki je že pred začetkom prvenstva Formule 1 zmagal na petintridesetih pomembnejših evropskih dirkah. V Formuli 1 se mu je uspelo osemkrat uvrstiti na stopničke, najvišje za drugi mesti na Veliki nagradah Argentine in Belgije v sezoni 1953.

Kariera[uredi | uredi kodo]

Luigi Villoresi se je rodil 16. maja 1909 v Milanu. Njegov mlajši Emilio Villoresi je bil tudi dirkač, na začetku kariere obeh sta nastopala skupaj na nekaj dirkah. Zaradi premožne družine si je Luigi v starosti dvaindvajsetih let lahko privoščil nakup dirkalnika Lancia Lambda, nekaj let kasneje pa še Fiat Balilla, s katerim sta z bratom nastopala tudi na dirki Mille Miglia. V sezoni 1935 je dosegel tretje mesto na italijanski dirki Coppa Ciano. Za naslednjo sezono 1935 sta z bratom kupila dirkalnik Maserati, ki sta ga uporabljala izmenjaje na dirkah. Brat Emilio je si je z uspehi pridobil povabilo v moštvo Scuderia Ferrari za naslednjo sezono 1937, toda leta 1939 se je smrtno ponesrečil na testiranjih na dirkališču Autodromo Nazionale Monza. V sezoni 1938 je tudi Luigi prestopil v Maserati in z dirkalnikom Maserati 8CTF je v tej sezoni nastopil le na prvenstveni dirki za Veliko nagrado Italije 1938, kjer pa je odstopil. V sezoni 1939 je dosegel svojo prvo pomembnejšo zmago na dirki za Veliko nagrado Južne Afrike, nato pa je njegovo kariero prekinila druga svetovna vojna.

Po koncu vojne je v sezoni 1946 zmagal na dirki za Veliko nagrado Nice, v naslednji sezoni 1947 pa je dosegel kar šest zmag in bil dirkač z največ zmagami v sezoni. Zmagal je na dirkah za Veliko nagrado Generala Juana Peróna, Veliko nagrado Eve Duarte Perón, Veliko nagrado Nîmesa, Veliko nagrado Alsace, in Veliko nagrado Lausanne, toda nobeno od teh dirk ni bila najvišjega ranga Grandes Épreuves. Mu je pa tudi to uspelo v naslednji sezoni 1948, ko je na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije dosegel svojo najpomembnejšo zmago do takrat, zmage pa je dosegel še na dirkah Grand Prix du Comminges, Velika nagrada Albija in Velika nagrada Garde, ter bil ponovno dirkač z največ zmagami v sezoni. V sezoni 1949 pa mu je uspelo doseči dve zmagi na dirkah za Veliko nagrado Ria de Janeira in Veliko nagrado Zandvoorta.

V premierni sezoni novoustanovljenega Svetovnega prvenstva Formule 1 1950 je nastopil na štirih dirkah, edino uvrstitev pa je dosegel na dirki za Veliko nagrado Belgije, kjer je s šestim mestom le za mesto zgrešil svojo prvo uvrstitev med dobitnike točk, ob tem pa je zmagal na neprvenstveni dirki za Veliko nagrado Marseilla. Mnogo uspešnejši pa je bil v naslednji sezoni 1951, ko je dosegel tri zaporedna tretja mesta na dirkah za Veliko nagrado Belgije, Veliko nagrado Francije in Veliko nagrado Velike Britanije, čemur sta sledili še dve zaporedni četrti mesti na dirkah za Veliko nagrado Nemčije in Veliko nagrado Italije, skupno pa peto mesto v dirkaškem prvenstvu. Ob tem pa je zmagal še na neprvenstvenih dirkah Velika nagrada Marseilla, Grand Prix de Pau, Velika nagrada Sirakuz in Mille Miglia. V sezoni 1952 je nastopil le na zadnjih dveh dirkah sezone za Veliko nagrado Nizozemske in Veliko nagrado Italije, ki ju je končal na tretjem mestu. Ob tem je zmagal še na neprvenstvenih dirkah za Veliko nagrado Modene in Veliko nagrado Valentina. V naslednji sezoni 1953 pa je dosegel dve drugi mesti na dirkah za Veliko nagrado Argentine in Veliko nagrado Belgije, kar sta njegovi najboljši uvrstitvi na prvenstvenih dirkah Formule 1 v karieri, ob tem pa še tretje mesto na zadnji dirki sezone za Veliko nagrado Italije, s čimer je ponovno osvojil peto mesto v dirkaškem prvenstvu. V sezonah 1954, 1955 in 1956 je ob veliko odstopih dosegel po eno peto mestu v vsaki od treh sezon, nato pa se je upokojil kot dirkač. Umrl je leta 1997 v starosti oseminosemdesetih let v Modeni.

Pomembnejše zmage[uredi | uredi kodo]

Popolni rezultati Formule 1[uredi | uredi kodo]

(legenda) (poševne dirke pomenijo najhitrejši krog)

Leto Moštvo Šasija Motor 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Prv Toč[1]
1950 Scuderia Ferrari Ferrari 125 Ferrari V12 VB
MON
Ret
500
ŠVI
Ret
BEL
6
FRA
DNS
ITA
- 0
1951 Scuderia Ferrari Ferrari 375 Ferrari V12 ŠVI
Ret
500
BEL
3
FRA
3
VB
3
NEM
4
ITA
4
ŠPA
Ret
5. 15 (18)
1952 Scuderia Ferrari Ferrari 500 Ferrari Straight-4 ŠVI
500
BEL
FRA
VB
NEM
NIZ
3
ITA
3
8. 8
1953 Scuderia Ferrari Ferrari 500 Ferrari Straight-4 ARG
2
500
NIZ
Ret
BEL
2
FRA
6
VB
Ret
NEM
8[3]
ŠVI
6
ITA
3
5. 17
1954 Officine Alfieri Maserati Maserati 250F Maserati
Straight-6
ARG
500
BEL
FRA
5
VB
Ret[3]
NEM
DNS
ŠVI
ITA
Ret
20. 2
Scuderia Lancia Lancia D50 Lancia V8 ŠPA
Ret
1955 Scuderia Lancia Lancia D50 Lancia V8 ARG
Ret
MON
5
500
BEL
NIZ
VB
ITA
DNS
20. 2
1956 Scuderia Centro Sud Maserati
250F
Maserati
Straight-6
ARG
MON
500
BEL
5
22. 2
Luigi Piotti FRA
Ret
VB
6
NEM
Ret
Officini Alfieri Maserati ITA
Ret[4]

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Do vključno sezone 1990 niso vse osvojene točke štele za dirkaško prvenstvo (Glej seznam načinov točkovanj za več informacij). Število pred oklepajem označuje prvenstvene točke, število v oklepaju pa vse osvojene točke.
  2. ^ Statistika kariere (dirke, zmage, najboljši štartni položaji, najhitrejši krogi, podrobnejši rezultati, podrobnejša statistika) na Racing Database (v angleščini)
  3. ^ 3,0 3,1 Dirkal je skupaj z Albertom Ascarijem.
  4. ^ Dirkal je skupaj z Joakimom Bonnierom.