Velika nagrada Tripolija 1938

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Italija   Velika nagrada Tripolija 1938
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Velika nagrada v sezoni 1938.

Datum 15. maj 1938
Urad. ime XII Gran Premio di Tripoli
Lokacija Mellaha, Tripoli, Italija
Dirkališče Cestno dirkališče, 13,140 km
Razdalja 40 krogov, 525,60 km
Vreme Vroče, vetrovno
Najboljši štartni položaj
Dirkač Nemčija Hermann Lang Mercedes-Benz
Čas 3:26,24
Najhitrejši krog
Dirkač Italija Carlo Felice Trossi Maserati
Čas 3:35,41 (v 9. krogu)
Stopničke
Prvi Nemčija Hermann Lang Mercedes-Benz
Drugi Nemčija Manfred von Brauchitsch Mercedes-Benz
Tretji Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes-Benz

Velika nagrada Tripolija 1938 je bila četrta neprvenstvena dirka za Veliko nagrado v sezoni 1938. Odvijala se je 15. maja 1938 v italijanskem mestu Tripoli, danes Libija. Dirko sta zaznamovali dve smrtni nesreči, ki sta bili v veliki meri posledica dejstva, da so organizatorji zaradi majhnega števila prijav dirkalnikov tipa Grand Prix, na dirko uvrstili tudi dirkalnike šibkejšega tipa Voiturette. Zmagal je Hermann Lang, drugo mesto je osvojil Manfred von Brauchitsch, tretje pa Rudolf Caracciola, vsi Mercedes-Benz.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Za dirko je vladalo veliko zanimanja, saj si bili vsi novi 3,0 L dirkalniki, razen dirkalnikov Auto Uniona, pripravljeni za svoj prvi preizkus na dirki. Toda dirkačev s takšnimi dirkalniki se je prijavilo le trinajst, tako da je štartno vrsto zapolnilo še sedemnajst večinoma italijanskih dirkačev z dirkalniki šibkejšega razreda Voiturette, ki so imeli 1,5 L motorje. Tako je bilo na dirki trideset dirkalnikov, kolikor jih je bilo potrebno zaradi loterije.

Novi Auto Unionovi dirkalniki še niso bili pripravljeni, je pa Maserati predstavil svoje nove dirkalnike 8CTF, s katerimi sta dirkala Carlo Felice Trossi in presenetljivo Achille Varzi, ki ni dirkal že od dirke za Velike nagrade Masaryka v sezoni 1937. Jean-Pierre Wimille je za Bugatti dirkal z istim dirkalnikom kot na dirki Grand Prix de Pau, Alfa Romeo pa je nastopila z enim 8-cilindričnim, tremi novimi 12-cilindričnimi dirkalniki in prvič s prototipom motorja 316 v šasiji Tipo C.

Mercedes-Benz je želel nastopiti s štirimi dirkalniki, toda organizatorji dirke so jim dovolili le tri. Zavrnili so tudi možnost, da bi bil četrti dirkalnik prebarvan zeleno za Dicka Seamana. V moštvu so bili zelo besni, ko so izvedeli, da bo Raymond Sommer dirkal s četrtim dirkalnikom Alfe Romeo kot privatnik.

Pred dirko je bilo tudi veliko govora o tveganju zaradi dirkanja dirkačev z dirkalniki tipov tako Grand Prix, kot tudi Voiturette, na isti dirki. Namreč to dirkališče je bilo eno najhitrejših na svetu, zato je razlika v moči motorjem med obema razredoma dirkalnikov še kako prišla do izraza, razlike v končnih hitrostih pa so bile tako velike, da bi lahko bile lahko vzrok za nevarne nesreče pri velikih hitrostih.

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Mercedes-Benz je z novimi dirkalniki W154 dominiral, Hermann Lang je osvojil najboljši štartni položaj z le sedem sekund počasnejšim časom kot je bil lanski, drugo mesto je z zaostankom več kot treh sekund osvojil Manfred von Brauchitsch, tretji Rudolf Caracciola pa je za Langom zaostajal že več kot šest sekund, vsi Mercedes-Benz. Četrti najhitrejši je bil Clemente Biondetti s 16-cilindričnim motorjem, ki ga je dobil kot nagrado za zmago na dirki Mille Miglia, zaostajal pa je že skoraj deset sekund. Kljub dobrem času pa je se nov motor prekomerno pregreval, težave pa so bile tudi z dovodom olja. Zato je Biondetti na dirki nastopil z rezervnim dirkalnikom 308. Gianfranco Comotti je na kvalifikacijskem treningu uničil svoj motor, zato je prevzel dirkalnik Dreyfusa, ki je prevzel dirkalnik Schella, Američan je tako ostal brez dirkalnika. Franco Cortese je bil najhitrejši dirkač v razredu Voiturette.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Štart dirke je bil načrtovan za tretjo uro, toda bil je prestavljen za pol ure, ker si je maršal Balbo ogledoval dirkalnik in govoril z dirkači. Na štartu je bil kar nekaj zmede, saj so šibkejši dirkalniki tipa Voiturette, ki so stali za močnejšimi dirkalniki tipa Grand Prix, štartali že pred znakom za začetek dirke, tako se je na primer Caracciola pred prvim ovinkom znašel za dvema šibkejšima dirkalnikoma. Po nekaj ovinkih je bil vrstni red v ospredju Lang, Giuseppe Farina, Caracciola, von Brauchitsch in Carlo Felice Trossi. Farina ni mogel slediti Langu, v vodstvo pa se je prebil von Brauchitsch, ki je bil na strategiji dveh postankov v boksih, med tem ko je Lang načrtoval le en postanek. Toda vodilni Nemec je moral kmalu zaradi težav z motorjem vodstvo ponovno prepustiti Langu. Nato je Langa napadal Trossi, ki je prevzel vodstvo in poskušal narediti razliko, za njim so bili Lang, Farina, Caracciola, von Brauchitsch, Biondetti, Comotti in René Dreyfus.

Luigi Villoresi je bil prvi od dirkalnikov tipa Voiturette, toda kmalu ga je prehitel Franco Cortese. V sedmem krogu se je pripetila prva večja nesreča na dirki, ko je Eugenio Siena v slepem hitrem ovinku pred seboj nenadoma zagledal počasnejšega Corteseja. Siena je močno zaviral in izgubil nadzor nad dirkalnikom, ki je preskočil peščeno bankino in trčil v konja. Siena je na mestu umrl, Cortese pa je še naprej vodil v razredu Voiturette nezavedajoč se smrtne nesreče Siene tik za njim. Nova Maseratija sta hitro zašla v težave, Trossi je najprej upočasnil zaradi težav z motorjem, v petnajstem krogu pa odstopil zaradi okvare zadnje osi dirkalnika. Pred tem pa je v devetem krogu postavil najhitrejši krog dirke. Tudi Varzi v drugem Maseratiju je odstopil zaradi enake okvare.

Tudi Cortese je kmalu za tem odstopil, tako da sta se za vodstvo v razredu Voiturette zdaj borila Giovanni Rocco in Piero Taruffi. V trinajstem krogu pa je prišlo do nove hude nesreče. László Hartmann je presekal ovinek in nazaj na stezo zapeljal tik pred Farino, pri visoki hitrosti trčila, se prevrnila in se tako ustavila sredi steze. Tako je med njima ostalo le malo prostora, da so se ju ostali dirkači lahko izognili. Caracciola se ju je komaj še ognil, Lang je ravno tam za krog prehiteval dirkača v razredu Voiturette, z zelo močnim zaviranjem se je Nemec komaj še pravočasno ustavil. Farina v nesreči ni utrpel hujših posledic, Hartmann pa si je zlomil hrbet in je umrl naslednjega dne v bolnišnici.

Veliko dirkačev se je otepalo težav s pregrevanjem motorja, saj je bila kombinacija zelo hitre steze, vročine in drobcev peska, ki jih je na stezo nosil veter, usodna za več dirkalnikov. Tudi Caracciola in von Brauchitsch sta imela podobne težave, slednji je moral zaradi tega celo opraviti tri postanke. Tako je v vodstvu ostal Lang z edinim dirkalnikom tipa Grand Prix, ki ni imel nikakršnih težav z dirkalnikom. Na polovici dirke, ko je imel že tri minute prednosti, je opravil svoj edini postanek v boksih. Vodstvo je zadržal se do cilja, celo vse ostale dirkalnike je prehitel vsaj za krog in tako dosegel svojo drugo zmago na dirki za Veliko nagrado Tripolija. Tudi s težavami z motorjem sta bila ostala Mercedesova dirkalnika prehitra za ostale, tako sta von Brauchitsch in Caracciola zasedla drugo oziroma tretje mesto za trojno zmago nemškega moštva. Taruffi je prehitel Rocca in zmagal v razredu Voiturette.

Po dirki[uredi | uredi kodo]

Zaradi dveh smrtnih nesreč je bila tradicionalna zabava po dirki odpovedana. Organizatorji dirke so bili s strani dirkačev deležni velikih kritik zaradi odločitve o dirkanju dirkalnikov obeh razredov na isti dirki, saj praktično ni bilo dirkača, ki med dirko ne bi bil udeležen v vsaj en incident.

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Dirka[uredi | uredi kodo]

Dirkalniki tipa Voiturette so označeni s poševnim tiskom.
Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 46 Nemčija Hermann Lang Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W154 40 2:33:17,14 1
2 44 Nemčija Manfred von Brauchitsch Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W154 40 +4:38,50 2
3 26 Nemčija Rudolf Caracciola Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W154 40 +5:03,62 3
4 48 Francija Raymond Sommer Privatnik Alfa Romeo Tipo 312 40 +13:35,68 8
5 54 Italija Piero Taruffi Privatnik Maserati 6CM 40 +24:30,00 17
6 50 Italija Giovanni Rocco Officine A. Maserati Maserati 6CM 40 +24:38,49 20
7 60 Francija René Dreyfus Ecurie Bleue Delahaye 145 40 +24:48,86 10
8 30 Italija Giovanni Lurani Scuderia Ambrosiana Maserati 4CM 40 +30:20,00 18
24 15 Italija Ettore Bianco Scuderia Subauda Maserati 6CM 39 +1 krog 15
10 8 Francija Raph B de las Casas Maserati 6CM 38 +2 kroga 25
11 6 Švica Armand Hug Privatnik Maserati 4CM 33 +7 krogov 21
Ods 18 Italija Clemente Biondetti Alfa Corse Alfa Romeo Tipo 308 4
Ods 40 Italija Gianfranco Comotti Ecurie Bleue Delahaye 145 36 Pregrevanje 11
Ods 28 Italija Carlo Felice Trossi Officine A. Maserati Maserati 8CTF 15 Motor 6
Ods 14 Italija Giuseppe Farina Alfa Corse Alfa Romeo Tipo 312 13 Trčenje 5
Ods 32 Madžarska László Hartmann Privatnik Maserati 4CM 13 Smrtna nesreča 22
Ods 10 Italija Achille Varzi Officine A. Maserati Maserati 8CTF 11 Zadnja os 7
Ods 52 Italija Eugenio Siena Alfa Corse Alfa Romeo Tipo 312 7 Smrtna nesreča 9
Ods 38 Francija Jean-Pierre Wimille Bugatti Bugatti T59/50B 12
Ods 34 Italija Luigi Villoresi Scuderia Ambrosiana Maserati 6CM 23
Ods 56 Italija Franco Cortese Scuderia Ambrosiana Maserati 6CM 14
Ods 2 Italija Pietro Ghersi Scuderia Torino Maserati 6CM 27
Ods 4 Italija Pino Baruffi Gruppo Volta Maserati 6CM 26
Ods 16 Brazilija Manuel de Teffé Scuderia Ambrosiana Maserati 6CM 19
Ods 20 Švica Enrico Platé Privatnik Maserati 4CM 28
Ods 22 Italija Giovanni Battaglia Privatnik Maserati 6CM 29
Ods 36 Italija Edoardo Teagno Scuderia Subauda Maserati 6CM 24
Ods 42 Italija Fernando Righetti Scuderia Ambrosiana Maserati 6CM 30
Ods 58 Nemčija Paul Pietsch Officine A. Maserati Maserati 6CM 16
DNS 12 Združene države Amerike Laury Schell Ecurie Bleue Delahaye 145 Brez dirkalnika 13

Viri[uredi | uredi kodo]

  • »XII Gran Premio di Tripoli«. teamdan.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2018. Pridobljeno 12. marca 2008.
  • »XII° Gran Premio di Tripoli«. kolumbus.fi (v angleščini). Pridobljeno 12. marca 2008.

Francija Francija • Nemčija Nemčija • Švica Švica • Italija Italija


Francija Pau  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Campbell  • Irska Cork  • Italija Tripoli  • Brazilija Gávea  • Belgija Frontieres  • Brazilija Rio
Italija Coppa Ciano  • Italija Coppa Acerbo  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske JCC 200  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mountain  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Donington


Predhodna dirka:
Velika nagrada Corka 1938
Sezona Velikih nagrad 1938
Neprvenstvene Velike nagrade
Naslednja dirka:
Velika nagrada Gávee 1938

Predhodna dirka:
Velika nagrada Tripolija 1937
Velika nagrada Tripolija Naslednja dirka:
Velika nagrada Tripolija 1939

1925  • 1926  • 1927  • 1928  • 1929  • 1930  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1940