Tripoli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tripoli
طرابلس الغرب
Tarabulus al-Garb
Zgoraj: poslovne stolpnice That El Emad; Sredina: Trg mučenikov; Spodaj: slavolok Marka Avrelija in Suk al-Mušir v starem mestnem jedru
Koordinati: 32°54′8″N 13°11′9″E / 32.90222°N 13.18583°E / 32.90222; 13.18583Koordinati: 32°54′8″N 13°11′9″E / 32.90222°N 13.18583°E / 32.90222; 13.18583
država Libija
regija Širši Tripoli
okrožje Tripoli
prvič poseljeno 7. stoletje pr. n. št.
Ustanovitelj Feničani
Upravljanje
 • župan Abdulrazaq Abuhajar
 • uprava lokalni svet Tripolija
Površina
 • Skupno 400 km2
Nadmorska višina 81 m
Prebivalstvo (2011)[1]
 • Skupno 1.800.000
 • Gostota 4.500 preb./km2
Časovni pas Vzhodnoevropski čas (UTC+2)
Omrežna skupina 21
Spletna stran www.tlc.gov.ly

Tripoli (arabsko طرابلس الغرب) je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države. Mesto leži ob obali Sredozemskega morja na severozahodu Libije, na skalnatem predelu obale, ki tvori naravno pristanišče. Je najpomembnejše pristaniško mesto v Libiji in tudi sicer gospodarsko, politično in kulturno središče države.

Poleg pristanišča je Tripoli znan po velikem poslovnem in industrijskem središču, vojaški bazi Bab al-Azizia od koder je vladal nekdanji libijski voditelj Moamer Gadafi, in starem mestnem jedru (medini).

Polno arabsko ime mesta, Tarabulus al-Garb, se prevaja kot »zahodni Tripoli« da se razlikuje od istoimenskega mesta v Libanonu (polno ime tega je Tripoli aš-šam ali »sirski Tripoli«).[2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselbino, predhodnico današnjega Tripolija, so na tem mestu ustanovili Feničani v 7. stoletju pr. n. št. in ji dali ime Oea. Skozi zgodovino so mu vladala številna ljudstva, od Kartažanov, Rimljanov in Vandalov, od antike dalje pa predvsem Arabci in Osmani.

Od 16. stoletja so mestu vladali turški paše, ki jih je imenoval sam sultan, dokler ni oblast prešla pod lokalne oligarhe, dinastijo Karamanli. Pod njihovo vladavino je Tripoli postal ena najpomembnejših postojank za transsaharske karavane iz Zahodne Afrike, kjer se je med drugim intenzivno trgovalo s sudanskimi sužnji. Razvito je bilo tudi piratstvo, ki so ga oblasti aktivno podpirale, zaradi česar se je mesto zapletlo v vojno z novonastalimi Združenimi državami Amerike. Zaradi izsiljevanja za davke in napadanja trgovskih ladij so se odnosi zaostrili, tako da je Thomas Jefferson leta 1801 pred mesto poslal ladjevje, konflikt pa je trajal skoraj 15 let.[3]

Osmanski sultan je ponovno prevzel neposredno oblast v mestu po obdobju politične nestabilnosti v 1830. letih. Po tistem se je trgovanje z Zahodno Afriko skoraj ustavilo. Leta 1911 je ozemlje dobilo novega kolonialnega vladarja - Kraljevino Italijo, vendar je po drugi svetovni vojni italijanska oblast izgubila moč. Tako je leta 1951 Tripoli postal prestolnica Libije, ki je po resoluciji Združenih narodov nastala z združitvijo provinc Cirenajka, Fezan in Tripolitanija.[3]

Leta 1969 je oblast z vojaškim državnim udarom prevzel polkovnik Moamer Gadafi, ki je pričel s politiko aktivnega upora zahodnemu imperializmu. Mesto skupaj s preostankom Libije so občutno prizadele mednarodne sankcije zaradi suma vpletenosti v mednarodni terorizem, Tripoli kot sedež oblasti pa je bil tudi tarča ameriškega bombnega napada leta 1986.[3]

Med državljansko vojno leta 2011 je bilo mesto prizorišče hudih spopadov med vladnimi silami in uporniki. Slednji so ob pomoči ameriškega vojaškega posredovanja z mandatom Združenih narodov zavzeli mesto.[4]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Libya". Spiegel Online. Pridobljeno dne 22.9.2012. 
  2. ^ "Tripoli". Online Etymology Dictionary. Pridobljeno dne 23.9.2012. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Adesina, Olutayo C. (2004). "Tripoli". V Shillington, Kevin. Encyclopedia of African History. London: Routledge. 
  4. ^ "Libya: the fall of Tripoli - Wednesday 24 August 2011". The Guardian. Pridobljeno dne 22.9.2012. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]