1969

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990.
Leta:	1966 · 1967 · 1968 · 1969 · 1970 · 1971 · 1972
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Januar – junij[uredi | uredi kodo]

2. januar - korporacija News Ltd. avstralskega medijskega mogotca Ruperta Murdocha prevzame najbolj brani britanski tednik, News of the World.
5. januar - Sovjetska zveza izstreli sondo Venera 5 proti Veneri in pet dni kasneje še sondo Venera 6.
16. januar - češki študent Jan Palach se zažge na praškem trgu Václavské náměstí v protest proti sovjetski zasedbi Češkoslovaške.
20. januar - Richard Nixon zapriseže kot 37. predsednik Združenih držav Amerike.
28. januar - zaradi okvare na naftni ploščadi podjetja Union Oil v morju pred mestom Santa Barbara v Južni Kaliforniji izteče v ocean 80.000 do 100.000 sodčkov surove nafte.
30. januar - skupina The Beatles izvede improviziran koncert na strehi založbe Apple Records, njihov zadnji javni nastop.
2. februar - sovjetsko vesoljsko plovilo Sojuz 5 se spoji s plovilom Sojuz 4; astronavta Boris Volinov in Vladimir Šatalov opravita prvi prehod med plovili v vesolju.
4. februar - Jaser Arafat je izvoljen za vodjo Palestinske osvobodilne organizacije.
24. februar - NASA izstreli medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 6 proti Marsu.
3. marec - program Apollo: astronavti James McDivitt, David Scott in Rusty Schweickart odletijo na odpravo Apollo 9, med katero preskušajo delovanje lunarnega modula.
18. marec - vietnamska vojna: letala ameriškega Strateškega zračnega poveljstva pričnejo s skrivno Operacijo Zajtrk, bombardiranjem domnevnih zatočišč Vietnamske ljudske armade in Vietkonga v Kambodži.
27. marec - NASA izstreli medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 7 proti Marsu.
29. marec - na tekmovanju Pesem Evrovizije zaradi izenačenega rezultata zmagajo štiri države, Španija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Francija.
22. april - Robin Knox-Johnston kot prvi človek objadra svet brez postanka.
28. april - Charles de Gaulle odstopi z mesta predsednika Francije zaradi neuspeha na ustavnem referendumu dan prej.
15. maj - ameriški najstnik »Robert R.« umre v bolnišnici v St. Louisu za neznano boleznijo, kasneje prepoznano kot prvi potrjen primer Aidsa v Severni Ameriki.
16. maj - sovjetska sonda Venera 5 pristane na Veneri.
18. maj - program Apollo: astronavti Tom Stafford, Gene Cernan in John Young odletijo na odpravo Apollo 10, zadnjo vajo programa pred pristankom na Luni.
20. junij - Georges Pompidou je izvoljen za predsednika Francije.
28. junij - stonewallski upor: z izgredi, ki jih sproži policijska racija na lokal Stonewall Inn v New Yorku, se prične gibanje za pravice homoseksualcev v ZDA.

Julij – december[uredi | uredi kodo]

8. julij - vietnamska vojna: prvič se zmanjša število ameriških vojakov v Vietnamu.
14. julij - nogometna vojna: po porazu Hondurasa v proti Salvadorju v kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo v nogometu 1970 izbruhne nasilje proti salvadorskim migrantskim delavcem v Hondurasu; od 300.000 jih je pregnanih več deset tisoč, kar sproži kratkotrajno invazijo salvadorske vojske v Hondurasu. Dva dni kasneje se po posredovanju OAS državi dogovorita za premirje.
20. julij - program Apollo: Neil Armstrong in Edwin »Buzz« Aldrin kot prva človeka pristaneta na Luni. Televizijski prenos prvih korakov na Luni spremlja po oceni 500 milijonov gledalcev po vsem svetu. Apollo 11 se je odpravil proti Luni 16. julija in se varno vrnil na Zemljo 24. julija.
9. avgust - člani kulta Charlesa Mansona brutalno umorijo Sharon Tate in še štiri ljudi na domu Romana Polanskega v Los Angelesu.
15. – 18. avgust - na festivalu Woodstock nastopijo nekatere najslavnejše rock skupine tistega časa pred skupno pol milijona obiskovalcev.
21. avgust - duševno moteni avstralski turist zaneti požar v mošeji Al-Aqsa v Jeruzalemu, s čimer želi pospešiti Kristusovo vrnitev.
1. september - v državnem udaru v Libiji je odstavljen kralj Idris I., na oblast pride Omar Moamer el Gadafi.
1. oktober - Olof Palme je izvoljen za predsednika švedske Socialdemokratske stranke, 14. oktobra nadomesti Tageja Erlanderja na položaju predsednika vlade Švedske.
21. oktober - Willy Brandt postane zahodnonemški kancler.
29. oktober - na Univerzi Kalifornije pošljejo prvo sporočilo prek Arpaneta, predhodnika interneta.
17. november - na mednarodnem srečanju v Helsinkih se ameriški in sovjetski pogajalci dogovarjajo o zmanjševanju strateške oborožitve.
19. november - program Apollo: astronavta Charles Conrad in Alan Bean v okviru odprave Apollo 12 pristaneta v Oceanu neviht na Luni ter opravita drugi sprehod po Luninem površju.
21. november - predstavnika Japonske in ZDA podpišeta dogovor o vrnitvi Okinave Japonski, ki bo stopil v veljavo leta 1972.
7. december - v Ljubljani je ustanovljena Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije, predhodnica današnje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

3. januar - Michael Schumacher, nemški dirkač Formule 1
5. januar - Marilyn Manson, ameriški glasbenik
12. januar - Robert Prosinečki, hrvaški nogometaš
14. januar - Dave Grohl, ameriški glasbenik
17. januar - DJ Tiësto (Tijs Verwest), nizozemski DJ/producent
1. februar - Gabriel Batistuta, brazilski nogometaš
11. februar - Jennifer Aniston, ameriška igralka
12. februar - Darren Aronofsky, ameriški filmski režiser
18. februar - Tomaž Humar, slovenski alpinist († 2009)
1. marec -
- Javier Bardem, španski igralec
- Nataša Barbara Gračner, slovenska igralka in režiserka
10. marec - Samo Stanič, slovenski fizik
18. marec - Vasilij Ivančuk, ukrajinski šahovski velemojster
24. marec - Stephan Eberharter, avstrijski alpski smučar
5. april - Siniša Stojanović, irski akademik
25. april - Renée Zellweger, ameriška igralka
14. maj - Cate Blanchett, avstralska igralka
16. maj - Ari-Pekka Nikkola, finski smučarski skakalec
31. maj - Tony Cetinski, hrvaški glasbenik
7. junij - Florence Ferrari, francoska diplomatka
14. junij - Steffi Graf, nemška tenisačica
15. junij -
- Ice Cube, ameriški raper, igralec in producent
- Oliver Kahn, nemški nogometaš
16. junij - Erik Brecelj, slovenski kirurg
7. julij - Joe Sakic, kanadski hokejist
24. julij - Jennifer Lopez, ameriška igralka, pevka, plesalka, producentka, modna oblikovalka in fotomodel
26. julij - Andrej Jurjevič Okunkov, ruski matematik
29. julij - Robert Križmančič, futurist
2. avgust - Fernando Couto, portugalski nogometaš
18. avgust - Edward Norton, ameriški igralec
19. avgust - Matthew Perry, ameriško-kanadski igralec
21. avgust - Mario Galunič, slovenski TV voditelj in urednik
25. september - Catherine Zeta-Jones, irsko-valižanska igralka
3. oktober - Gwen Stefani, ameriška pevka
14. oktober - Simona Dimic, slovenska inženirka kemijske tehnologije in političarka
4. november - Diddy, ameriški raper
10. november - Jens Lehmann, nemški nogometaš
13. november - Gerard Butler, škotski igralec
21. november - Jelka Godec, slovenska fizičarka in političarka
6. december - Slaviša Stojanović, slovenski nogometaš in selektor srbskega rodu
11. december - Višvanatan Anand, indijski šahovski velemojster
13. december - Sergej Fjodorov, ruski hokejist
28. december - Linus Torvalds, finski računalnikar

Smrti[uredi | uredi kodo]

3. januar - Silvo Breskvar, slovenski matematik in fizik (* 1902)
31. januar - Meher Baba, indijski mistik (* 1894)
23. februar - Saud bin Abdul-Aziz Al Saud, savdski kralj (* 1902)
26. februar - Karl Theodor Jaspers, nemški filozof in psihiater (* 1883)
28. marec - Dwight David Eisenhower, ameriški general in politik (* 1890)
26. april - Morihei Ueshiba, japonski mojster borilnih veščin (* 1883)
2. maj - Franz von Papen, nemški politik, diplomat in častnik (* 1879)
6. maj - Don Drummond, jamajški skladatelj in pozavnist (* 1932)
7. junij - Josip Ribičič, slovenski učitelj, pisatelj, dramatik in urednik (* 1886)
16. junij - Harold Alexander, britanski feldmaršal in politik (* 1891)
22. junij - Judy Garland, ameriška filmska igralka (* 1922)
5. julij - Walter Gropius, nemško-ameriški arhitekt (* 1883)
25. julij - Witold Gombrowicz, poljski pisatelj in dramatik (* 1904)
6. avgust - Theodor W. Adorno, nemški sociolog, filozof in muzikolog (* 1903)
9. avgust -
- Cecil Frank Powell, angleški fizik, nobelovec (* 1903)
- Sharon Tate, ameriška igralka (* 1943)
10. avgust - Tone Seliškar, slovenski pesnik, pisatelj, učitelj, novinar in urednik (* 1900)
17. avgust -
- Ludwig Mies van der Rohe, nemško-ameriški arhitekt (* 1886)
- Otto Stern, nemški fizik, nobelovec (* 1888)
2. september - Ho Ši Minh, vietnamski politik (* 1890)
30. september - Frederic Bartlett, britanski psiholog (* 1886)
21. oktober -
- Jack Kerouac, ameriški pisatelj in pesnik (* 1922)
- Wacław Franciszek Sierpiński, poljski matematik (* 1882)
27. oktober - Giorgio Scerbanenco, italijanski pisatelj, novinar in scenarist (* 1911)
8. november - Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom (* 1875)
22. december - Josef von Sternberg, avstrijsko-ameriški režiser (* 1894)

Nobelove nagrade[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: 1969

Stoletja:	19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja:	1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990.
Leta:	1966 · 1967 · 1968 · 1969 · 1970 · 1971 · 1972
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve