2009

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1970.  1980.  1990.  - 2000. -  2010.  2020.  2030.
Leta:	2006 2007 2008 - 2009 - 2010 2011 2012
Leto 2009 po področjih	Film - Književnost - Glasba - Politika - Šport - Znanost
Ljudje	Rojstva - Smrti
Ustanove	Ustanovitve - Ukinitve

2009 (MMIX) je navadno leto, ki se po gregorijanskem koledarju začne in konča na četrtek. Organizacija združenih narodov je proglasila 2009 za mednarodno leto astronomije.^[1] Posvečeno je tudi Charlesu Darwinu ob dvestoletnici njegovega rojstva in stopetdeseti obletnici izida njegovega najpomembnejšega dela O izvoru vrst.^[2][3]

Vsebina 1 Dogodki 1.1 Januar 1.2 Februar 1.3 Marec 1.4 April 1.5 Maj 1.6 Junij 1.7 Julij 1.8 Avgust 1.9 September 1.10 Oktober 1.11 November 1.12 Predvideni dogodki 2 Smrti 3 Nobelove nagrade 4 Viri

[uredi] Dogodki

[uredi] Januar

• 1. januar - Avstrija, Japonska, Mehika, Turčija in Uganda postanejo nove članice Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.
• 1. januar - Češka prevzame predsedovanje Evropski uniji, ki ji je zadnjo polovico leta 2008 predsedovala Francija.
• 1. januar - zaradi požara v Bangkoku med praznovanjem novega leta umre najmanj 66 ljudi.
• 1. januar - Vilna (glavno mesto Latvije) in Linz (Avstrija) postaneta Kulturna prestolnica Evrope, Asunción (glavno mesto Paragvaja) pa postane Kulturna prestolnica Amerike.
• Na Slovaškem prevzamejo Evro, ki nadomesti Slovaško krono.
• 3. januar - Izrael napade cilje v Gazi napad, s čemer vojna v Gazi vstopi v drugi teden.
• 7. januar - rusko državno podjetje Gazprom zaradi spora z Ukrajino prekine dobavo zemeljskega plina po cevovodih proti Evropi, kar povzroči energetsko krizo.
• 13. januar - Etiopija prične iz območja Somalije umikati svoje vojaške enote, ki so poskušale v Etiopiji vzdrževati red skoraj dve leti.
• 15. januar - Let 1549 US Airways mora na poti iz LaGuardia Airport na Charlotte/Douglas International Airport v New Yorku zasilno pristati na reki Hudson. Preživi vseh 155 potnikov. Za okvaro letala so domnevno krive kanadske gosi.
• 17. januar - Izrael napove prekinitev ognja v Gazi. Pogodbo, ki začne veljati naslednji dan, Hamas sprejme na lastno pest.
• 20. januar - Barack Obama zapriseže kot 44. predsednik Združenih držav Amerike. Inavguracije se udeleži rekordnih 1,8 milijona ljudi.
• 21. januar - Izrael umakne vse svoje enote iz Gaze.
• 22. januar - uporniški voditelj Konga Laurent Nkuda zajame ruandske sile, ko prestopijo mejo.
• 26. januar - gospodarska kriza na Islandiji povzroči razpad bančnega sistema in vlade; odstopi tudi ministrski predsednik.

[uredi] Februar

• 1. februar - Odprto prvenstvo Avstralije 2009 v tenisu se konča z zmago Rafaela Nadala pri moških in Serene Williams pri ženskah posamično.
• 1. februar - Patriarh Kiril I. je ustoličen kot novi patriarh ruske pravoslavne Cerkve.
• 2. februar - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad naznani, da ima Iran svoj satelit Omid.
• 7. - 11. februar - najhujši gozdni požari v zgodovini Avstralije zahtevajo vsaj 181 žrtev, skoraj 2000 domov je uničenih.
• 8. februar - Talibani izdajo video v katerem je prikazana ugrabitev Poljskega geologa Piotra Stańczaka.
• 10. februar - V prostoru nad Sibirijo trčita ameriški in ruski satelit, zaradi česar nastane ogromno vesoljskih smeti.
• 11. februar - Morgan Tsvagirai zapriseže kot novi predsednik vlade v Zimbabveju.
• 12. februar - Let 3407 družbe Colgan Air se zruši na Clarence Center v predmestju Buffala v zvezni državi New York v ZDA. Umre 49 ljudi na letalu in eden na zemlji.
• 14. februar - Litva praznuje tisočo obletnico svojega imena.
• 17. februar - Uporniška skupina JEM v Darfurju podpiše pakt s sudansko vlado za premirje v naslednjih treh mesecih.
• 22. februar - na 81. podelitvi oskarjev v Los Angelesu (Kalifornija, ZDA) prejme nagrado za najboljši film in še sedem drugih film Revni milijonar.
• 26. februar - Nekdanji predsednik Srbije Milan Milutinović je oproščen na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo, obtožen pa je bil vojnih zločinih med vojno na Kosovu

[uredi] Marec

• 2. marec - Med oboroženim napadom na njegovo stalno prebivališče je umorjen predsednik Gvineje Bissau.
• 4. marec - Mednarodno kazensko sodišče izda nalog za aretacijo Omarja Hassana al Baširja zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Darfurju. Al Bašir, predsednik Sudana, je prvi voditelj države, proti kateremu je bil izrečen tak ukrep v času, ko je bil še na oblasti.
• 17. marec - v državnem udaru je strmoglavljen predsednik Madagaskarja Marc Ravalomanana; vojska postavi na njegovo mesto Andryja Rajoelino.
• 27. marec - Najmanj 99 ljudi je ubitih zaradi napake na jezu Gintung v Indoneziji.
• 29. marec - prebivalci otočja Mayotte v Indijskem oceanu na referendumu odločijo, da bo ozemlje postalo čezmorski departma Francije.

[uredi] April

• 1. april - Albanija in Hrvaška postaneta članici zveze NATO.
• 2. april - Drugi vrh G-20.
• 3.-4. april-Enaindvajseti vrh NATA.
• 6. april - Zgodi se potres v L´Aquili, v Italiji z magnitudo 6,3. Ubije tristo ljudi in poškoduje 1500 ljudi.
• 11. april - drugi del letnega vrha Zveze držav Jugovzhodne Azije na Tajskem je odpovedan zaradi protestnikov.
• 21. april - ameriška Kongresna knjižnica in UNESCO oznanita pričetek delovanja Svetovne digitalne knjižnice.
• 24. april - Svetovna zdravstvena organizacija izda opozorilo o epidemičnem širjenju novega seva virusa gripe A z oznako H1N1 (t.i. »prašičje gripe«), ki se je od takrat pojavil v različnih državah, predvsem Mehiki, in naj bi povzročil smrt več kot 150 ljudi.

[uredi] Maj

• 10. maj - turnir elitne divizije Svetovnega prvenstva v hokeju na ledu 2009 se konča z zmago ruske reprezentance.
• 12. maj - Slovenija prevzame polletno vodenje Sveta Evrope.
• 18. maj - z dokončnim porazom uporniških Tamilskih Tigrov se konča 26-letna državljanska vojna na Šrilanki.

[uredi] Junij

• 1. junij - Let 447 družbe Air France na poti iz Ria de Janeira v Pariz strmoglavi v Atlantski ocean, umre 228 ljudi.
• 1. junij - General Motors, drugi največji proizvajalec avtomobilov na svetu, razglasi stečaj.
• 4. - 7. junij - volitve v Evropski parlament (natančen datum izvedbe je odvisen od posamezne države članice; volitve slovenskih predstavnikov so bile 7. junija)
• 12. junij - Mahmud Ahmadinedžad je ponovno izvoljen za predsednika Irana; rezultati volitev, ki so po mnenju opozicije sporne, izzovejo množične proteste.
• 21. junij - skladno z rezultati referenduma o večji avtonomiji znotraj Danske vzpostavi Grenlandija neodvisno sodstvo, policijo in nadzor nad lastnimi naravnimi viri ter razglasi grenlandščino kot edini uradni jezik.
• 28. junij - državni udar v Hondurasu: vojska zaradi spornega predloga o referendumu aretira in izžene predsednika Manuela Zelayo ter na njegovo mesto postavi Roberta Michelettija.
• 30. junij - Let 626 družbe Yemenia strmoglavi na obalo otoške države Komori. Umre 153 ljudi.

[uredi] Julij

• 1. julij - Švedska prevzame predsestvo Evropski uniji.
• 3. julij - Ivo Sanader nepričakovano razglasi odstop z mesta predsednika vlade Hrvaške.
• 4. - 26. julij - kolesarsko tekmovanje Tour de France 2009; skupni zmagovalec je Španec Alberto Contador
• 8. - 10. julij - 35. vrh G8 v L'Aquili v Italiji.
• 13. julij - Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Romunija in Turčija podpišejo mednarodni sporazum o gradnji plinovoda Nabucco.
• 22. julij - Najdaljši sončev mrk v 21. stoletju.

[uredi] Avgust

• 7. avgust - Tajfun Morakot doseže Tajvan; v neurju umre vsaj 500 ljudi, s čemer je Morakot najsmrtonosnejši tajfun v zgodovini države
• 15. - 23. avgust - 12. Svetovno prvenstvo v atletiki, Berlin, Nemčija.

[uredi] September

• 7. – 20. september - Evropsko prvenstvo v košarki 2009 na Poljskem se konča z zmago španske reprezentance. Slovenska reprezentanca osvoji četrto mesto, kar je njena najboljša uvrstitev na Evropskih prvenstvih do sedaj.
• 11. september - zaradi obtožb o goljufanju njegove stranke pri aprilskih parlamentarnih volitvah odstopi predsednik Moldavije Vladimir Voronin, prvi demokratično izvoljeni voditelj katere od držav nekdanjega vzhodnega bloka.
• 30. september - otočje Samoa v južnem Tihem oceanu prizadene cunami, ki ga je sprožil potres stopnje 8,3 po Richterjevi lestvici. Isti dan potres stopnje 7,6 prizadene zahodno obalo Sumatre, predvsem indonezijsko mesto Padang.

[uredi] Oktober

• 2. oktober - Irci na drugem referendumu podprejo Lizbonsko pogodbo o reformi Evropske unije.
• 11. oktober - Irska narodna osvobodilna vojska oznani konec oboroženega upora.
• 13. oktober - Armenija in Turčija podpišeta sporazum, ki naj bi normaliziral odnose in odprl mejo med državama po stoletje trajajočih sporih.

[uredi] November

• 3. november - Češka kot zadnja članica Evropske unije ratificira Lizbonsko pogodbo.
• 4. november - premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, podpišeta arbitražni sporazum o reševanju mejnega spora med državama.

[uredi] Predvideni dogodki

• november - predviden ponovni zagon velikega hadronskega trkalnika.
• 2. december - predvidena otvoritev stolpnice Burj Dubai.

[uredi] Smrti

Glej tudi: Kategorija:Umrli leta 2009

• 1. januar - Johannes Mario Simmel, avstrijski pisatelj (* 1924)
• 12. januar - Arne Næss, norveški filozof in ekolog (* 1912)
• 14. januar - Dušan Džamonja, hrvaški kipar (* 1928)
• 28. januar - Vasilij Melik, slovenski zgodovinar (* 1921)
• 25. februar - Philip José Farmer, ameriški pisatelj (* 1918)
• 16. marec - Miljenko Licul, slovenski grafični oblikovalec (* 1946)
• 17. marec - Ernest Mayer, slovenski botanik (* 1920)
• 29. marec - Maurice Jarre, francoski skladatelj in dirigent (* 1924)
• 31. marec - Raúl Alfonsín, argentinski politik in pravnik (* 1927)
• 19. april - James Graham Ballard, britanski pisatelj (* 1930)
• 19. april - Božo Kos, slovenski fizik, ilustrator, urednik in satirik (* 1931)
• 13. maj - Achille Compagnoni, italijanski alpinist (* 1914)
• 29. maj - Ada Škerl, slovenska pesnica in pisateljica (* 1924)
• 3. junij - David Carradine, ameriški filmski in televizijski igralec (* 1936)
• 25. junij - Michael Jackson, ameriški glasbenik (* 1958)
• 10. julij - Peter Božič, slovenski pisatelj in dramatik (* 1932)
• 1. avgust - Corazon Aquino, filipinska političarka (* 1933)
• 8. september - Aage Niels Bohr, danski fizik in nobelovec (* 1922)
• 14. september - Patrick Swayze, ameriški igralec in plesalec (* 1952)
• 5. oktober - Izrail Mojisejevič Gelfand, rusko-ameriški matematik, biolog, fiziolog in biokemik (* 1913)
• 1. november - Claude Lévi-Strauss, francoski etnolog, antropolog, sociolog in filozof (* 1908)
• 3. november - Francisco Ayala, španski pisatelj (* 1906)

[uredi] Nobelove nagrade

• fizika: Charles K. Kao, Willard S. Boyle in George E. Smith
• kemija: Venkatraman Ramakrišnan, Thomas A. Steitz in Ada E. Yonath
• fiziologija ali medicina: Elizabeth Blackburn, Carol W. Greider in Jack W. Szostak
• književnost: Herta Müller
• mir: Barack Obama
• ekonomija: Elinor Ostrom in Oliver Williamson

[uredi] Viri