Satelit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prvi satelit Sputnik 4. oktobra 1957

Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa. Pojem satelit običajno označuje umetni satelit, naravni satelit pa se imenuje tudi luna.

Umetni sateliti[uredi | uredi kodo]

Umetni sateliti se gibljejo po eliptičnih tirnicah okrog nebesnih teles, kot je na primer okrog Zemlje.

Prvi umetni satelit so izstrelili v takratni Sovjetski zvezi leta 1957 z izvedbo raket R-7. Od takrat naprej so izstrelili na tisoče satelitov v vesolje, daleč največ v zemeljsko orbito. So pa izstrelili satelite tudi v orbito drugih nebesnih teles, kot so Luna, Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, 4 Vesta, 433 Eros in izven Osončja (Voyager).

Nekateri veliki sateliti, kot npr. Mednarodna vesoljska postaja ali Mir, so bili sestavljeni po delih v vesolju z več deset izstrelitvami. Trenutno je operativnih nekaj sto satelitov, obstaja pa več tisoč izrabljenih satelitov in njihovih delov, ki še vedno krožijo okrog Zemlje in štejejo za vesoljske odpadke. Zaradi velikih orbitalnih hitrosti lahko že manjši delec povsem uniči nov operativen satelit. V zgodovini se je enkrat zgodilo, da sta trčila dva satelita. ZDA in Kitajska sta uspešno sestrelili satelit iz orbite s protisatelitskimi orožji.

Do danes je bilo izstreljenih približno 6.600 satelitov, od tega naj bi se jih okrog 3.600 še vedno nahajalo v orbiti, drugi so bili uničeni ali pa so zgoreli ob vstopu v atmosfero.[1] Okrog 1000 naj bi jih bilo operativnih,[2][3] drugi naj bi bili vesoljski odpadki. Približno 500 operativnih satelitov je v nizkozemeljski orbiti, 50 jih je v srednjezemeljski orbiti (20.000 km visoko),ostali pa v geostacionarni orbiti (at 36.000 km visoko).[4] Satelite je potrebno izstreliti z raketo do njihove orbite. Največkrat so sateliti izstreljeni s kopenskih izstrelišč, lahko pa tudi z morja (opuščena naftna ploščad, npr. SeaLaunch), manjši satetliti pa tudi z letal ali podmornic (balistična raketa). Krmiljenje satelitov je računalniško.

Izstrelitev satelitov[uredi | uredi kodo]

Satelite se izstreljuje z raketami, ki morajo pri tem premagati zemeljsko gravitacijo in zagotovito željene parametre: pozicija, inklinacija, orbitalna hitrost in druge. Večino satelitev se izstreljuje v takšno ali drugačno orbito, ni pa nujno, lahko jih pošljemo tudi na medplanetarno potovanje ali pa kam drugam. Velikokrat se omenja tudi t.i. izhodna hitrost , ki naj bi jo plovilo moralo imeti, da lahko zapusti Zemljo. To je le deloma res, npr. če bi imeli stopnice v vesolje bi lahko s hitrostjo 5 km/h zapustili Zemljo in šli v vesolje. Izhodna hitrost je parameter, ki nam pove s katero hitrostjo (11,2 km/s za Zemljo) bi morali iz Zemlje izstreliti projektil (pri tem ne upoštevamo atmosferskega zračnega upora), da bi le-ta dosegel vesolje in se ne bi vrnil nazaj na Zemljo. So pa orbitalne in izhodne hitrosti včasih podobne, zato pride do mešanja.

Do danes je bil vsak satelit izstreljen z raketo, ki uporablja kemično reakcijo za pogon. V prihodnosti bo možno z novimi materiali kot so ogljikova nanovlakna izdelati t.i. Vesoljsko dvigalo (ang. Space elevator) ali pa Vesoljsko fontano. Tako se bo cena iz nekaj tisoč dolarjev na kilogram znižala na nekaj sto ali pa še manj. Tak sistem bo zelo povečal kapaciteto tovora in bo tudi bolj zanesljiv. Današnje rakete so namreč priližno 97% uspešne pri izstrelitvah.

Namen in pomen[uredi | uredi kodo]


Raziskovalni[uredi | uredi kodo]

Astérix, Echo, Explorer, Hipparchos, Interkozmos, Kozmos, Lageos, Landsat, Prospero, Sputnik, Syncom, Vanguard

Meteorološki[uredi | uredi kodo]

Meteor (satelit), Meteosat, Nimbus, Prognoz, Tiros, NOAA, MetOp

Telekomunikacijski[uredi | uredi kodo]

Early Bird, Eutelsat, Gorizont, Intelsat, Molnija, Orbis, Raduga, Telecon, Telesat, Telestar,Astra

Navigacijski[uredi | uredi kodo]

Transit, Galileo, GLONAS

Vojaški[uredi | uredi kodo]

Discoverer

Radioamaterski[uredi | uredi kodo]

OSCAR

Države z možnostjo izstreljevanja satelitov[uredi | uredi kodo]

First launch by country
Order Država Datum prve izstrelitve Raketa Satelit
1 Flag of the Soviet Union Sovjetska zveza 4.okt 1957 Sputnik-PS Sputnik 1
2 Flag of the United States Združene države Amerike 1.feb 1958 Juno I Explorer 1
3 Zastava Francije Francija 26.nov 1965 Diamant-A Astérix
4 Zastava Japonske Japonska 11.feb 1970 Lambda-4S Ōsumi
5 Zastava Ljudske republike Kitajske Kitajska 24.apr 1970 Long March 1 Dong Fang Hong I
6 Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo 28.okt 1971 Black Arrow Prospero
7 Zastava Indije Indija 19.apr 1975 SLV Aryabhata
8 Zastava Izraela Izrael 19.sept 1988 Shavit Ofeq 1
9 Zastava Rusije Rusija[1] 21.jan 1992 Soyuz-U Kosmos 2175
10 Zastava Ukrajine Ukrajina[1] 13.jul 1992 Tsyklon-3 Strela
11 Zastava Irana Iran 2. feb 2009 Safir-1 Omid
12 Zastava Severna Koreje Severna Koreja 12.dec 2012 Unha-3 Kwangmyŏngsŏng-3 Unit 2
13 Zastava Južne Koreje Južna Koreja 30.jan 2013 Naro-1 STSAT-2C

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Rising, David (Nov 11, 2013). "Satellite hits Atlantic — but what about next one?". Seattle Times. Pridobljeno dne 12 November 2013. 
  2. ^ "Global Experts Agree Action Needed on Space Debris". European Space Agency. Apr 25, 2013. Pridobljeno dne 12 November 2013. 
  3. ^ "UCS Satellite Database". UCS Satellite Database. Union of Concerned Scientists. Pridobljeno dne 12 November 2013. 
  4. ^ Cain, Fraser (Oct 24, 2013). "How Many Satellites are in Space?". Universe Today. Pridobljeno dne 12 November 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]