Kristina Brenk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox auteur.png
Kristina Brenk
*
Rojstvo: 22. oktober 1911
Horjul
Smrt: 20. november 2009
Ljubljana
Poklic(i): pisateljica, pesnica, dramatičarka, urednica, prevajalka

Kristina Brenk (tudi Kristina Brenkova), rojena Vrhovec, slovenska pisateljica, pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica, * 22. oktober 1911, Horjul, † 20. november 2009, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Otroštvo je preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede osnovne šole. Šolanje nadaljevala v Mariboru, končala je meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938 odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi. Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila brez redne zaposlitve in se je preživljala z inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala do konca italijanske okupacije. Do osvoboditve, leta 1945 je skrbela za zaščito otrok borcev in zaprtih. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, med leti 1949-1973, ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanova knjižica, Zlata ptica, Zvezdica, Mladi oder, Lutkovni oder. Bila je med ustanovitelji tekmovanja za Bralno značko. Njen mož je bil filmski zgodovinar in pedagog France Brenk. Njun sin je psiholog Klas Matija Brenk.

Delo[uredi | uredi kodo]

V času študija je pisala igrice, pesmi in zgodbe za šolski časopis. Pred drugo svetovno vojno je objavljala v Ljubljanskem zvonu in Sodobnosti. Po vojni je objavljala v mladinskih revijah Vrtec, Ciciban, Kurirček, Pionirski list, Pionir, Akademski glas, Naš rod, Gruda in na radiu ter v knjižnih izdajah. Prvi prevod Burka o jezičnem dohtarju je objavila leta 1935 skupaj z Emilom Smaskom. Svoje prvo avtorsko delo z naslovom Golobje, sidro in vodnjak je objavila leta 1960. Slovenska mladinska književnost je po njeni zaslugi postala predmet literarne vede in predmet poučevanja na fakultetah v Sloveniji.[navedi vir] Snov za svoja dela je jemala iz spominov na otroštvo in dom, NOB ter iz ljudskega izročila. Prevajala in urejala je slovenske in tuje pravljice ter pesmi, med drugim: Babica pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice), Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov). Leta 2001 je izšla antologija kratke proze Obdarovanja. [1]

Proza[uredi | uredi kodo]

Vojna in realistična pripoved[uredi | uredi kodo]

V spominskih črticah piše o NOB, svojem življenju v Horjulu, življenju matere samohranilke, družinskem življenju po drugi svetovni vojni ter o srečanjih s pisatelji, pesniki, ilustratorji in mladimi bralci. Predvsem gre za avtobiografsko snov, kjer je otrok v središču.

Sodobna pravljica oz. fantastična pripoved[uredi | uredi kodo]

Poezija[uredi | uredi kodo]

  • Prišel je velikanski lev, 2008 (COBISS)
  • Čenča Marenča, 1976
  • Kako šteje Čenča Marenča, 1976

Dramsko delo[uredi | uredi kodo]

Prevajalsko delo[uredi | uredi kodo]

Astrid Lindgren: Pika Nogavička, 1958 (COBISS), Bratec Kljukec s strehe, 1966 (COBISS), Felix Salten: Bambi, 1970 (COBISS), Eduard Petiška: Stare grške bajke, 1992 (COBISS), Harriet Beecher-Stowe: Koča strica Toma (COBISS), Nemška ljudska pravljica: Lonček balonček, 1983 (COBISS), Fred Rodrian: Jelen Jarko, 1986 (COBISS), Ruska ljudska povest: Kdo bo izpulil repo, 1986 (COBISS), Indijanska ljudska pravljica: Lisica in drozg, 1990 (COBISS)

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Igor Saksida: Petdeset zlatnikov. Tržič: založba Učila, 1998. (COBISS)
  • Obdarovanja: simpozij o ustvarjalnosti in življenju Kristine Brenkove. Ljubljana: Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, 2011. (COBISS)
  • Marjeta Žebovec: Slovenski književniki rojeni od leta 1900 do leta 1919. Ljubljana: Karantanija, 2006. (COBISS)

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Knjiga Portal:Literatura