Lilijana Praprotnik Zupančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(Preusmerjeno z Lila Prap)
Skoči na: navigacija, iskanje

Lilijana Praprotnik Zupančič, bolj poznana pod imenom Lila Prap, slovenska pisateljica in ilustratorka, * 28. september, 1955, Celje.

Vsebina

[uredi] Življenje in delo

Lilijana Praprotnik Zupančič se je rodila 28. septembra 1955 v Celju. Po končani gimnaziji je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Nekaj časa je delala na področju arhitekture, urbanizma in dizajna, potem pa je učila na Srednji gradbeni šoli v Celju. Delo v zaprtih prostorih je ni veselilo, tako se je leta 1989 odločila postati svobodna umetnica na področju literarnega in likovnega ustvarjanja, njeno umetniško ime je Lila Prap. Piše in ilustrira slikanice za otroke. V njenih literarnih in ilustrativnih delih imajo glavno vlogo živali, saj pravi: »Živali predstavljajo otrokom svet pristnosti, prvobitnih nagonov. Tako kot otroci so neobremenjene z razmišljanjem, moralnimi kodami in problemi odraslih ljudi.« Slikanice so bile prevedene v veliko različnih jezikov. Za svoja dela je prejela več nagrad: za ilustracije v knjigi Male živali in Živalske uspavanke je leta 2001 prejela Levstikovo nagrado, Smrekarjevo priznanje za najlepšo ilustracijo, priznanje za ilustracijo mednarodne organizacije IBBY, leta 2005 nagrado za najlepšo knjigo in leta 2005 še eno Levstikovo nagrado. Slikanica Zakaj? pa je bila nominirana za najpomembnejšo nemško nagrado na področju knjig za otroke in je zelo brana v Nemčiji, na Češkem, v Avstraliji in Franciji, kjer se je uvrstila v finale Prix Gayant. Napisala je tudi nekaj otroških iger za gledališče, teater in radio. Svoja dela je predstavljala v Frankfurtu, Tokiu in New Yorku. Ustvarja na podstrešju, v vili ob Hudinji. Je tudi samosvoja ilustratorka. Sprva ji je ilustriral knjige njen mož, kasneje pa ona sama.

[uredi] Seznam del

[uredi] Pripovedna dela

Zakaj?

V knjigi Zakaj? so odgovori na preprosta vprašanja, ki jih postavljajo otroci. Pisateljica jim je podala več različnih odgovorov. Izmislila si je svoje preproste odgovore, ki so jim, po vsej verjetnosti, bolj razumljivi, dodala je pa tudi odgovore znanstvenikov. Če kdo od otrok ni zadovoljen z nobenih odgovorom, mu pušča odprto možnost, da si odgovor izmisli sam.

Živalska abeceda

Ta knjiga bi lahko bila priročnik, za vse otroke, ki še ne znajo brati in se komaj učijo abecede. V njej so naslikane živali in zraven njih je pripisano njihovo oglašanje in vsaka nova črka je še posebej izpisana in predstavljena s sliko živalce, ki se na tisto črko začne. Na začetku in na koncu knjige je še abeceda, za pomoč.

1001 pravljica

1001 pravljica je nenavadna knjiga, saj ni namenjena branju po vrsti, stran za stranjo, ampak je napisana tako, da od otrok zahteva malo več truda. Na dnu strani sta napisani dve vprašanji in tako otroci sami zbirajo kako se bo zgodba nadaljevala. Zgodbe so tako odvisne od otrok in nekateri bodo v knjigi mogoče našli tudi tisoč in eno zgodbo.

Mednarodni živalski slovar

Mednarodni živalski slovar je priročnik, kako se lahko na zabaven način otroci učijo tujih jezikov. Napisan je tako, kot da je namenjen živalim, vendar je ravno zato otrokom všeč, saj imajo radi živali in se bodo na ta način, ko bodo morda svojo muco učili mijavkati v italijanščini, malajščini, ukrajinščini in hebrejščini, naučili tudi sebe, kako muca mijavka v teh jezikih. Na koncu in na začetku knjige so pa prevodi enostavnih stavkov v več jezikih.

Zgodbe in nezgodbe

Pisateljica v navedeni knjigi naniza celo zbirko zgodb, ki so kratke, a zelo zanimive. Opaziti je inovativen pristop v vsebini, saj se skoraj v vsaki zgodbi poigrava z različnimi besedami. Uporablja sinonime, primerjave in metafore. Igra se s kombinacijo vpeljave številk v besede, z opuščanjem črk v besedah, z zamenjavo strešic in na ta način ustvarja nove besede, do zanimive zgodbe, v kateri se vse besede začnejo na P. Zgodbe se na prvi pogled zdijo nenavadne, a so ob temeljitem prebiranju res nekaj posebnega.

Resnične pravljice in pripovedke

Ta knjiga vsebuje štirinajst resničnih pravljic in pripovedk. Resničnih pa zato, ker vsaka vsebuje nek nauk za resnično življenje. Vsaka zgodba je pravljična slika današnje družbe.

Kako so nastale pripovedke

Tudi v resničnem svetu otroci kar naprej sprašujejo svoje starše zakaj to zakaj ono, in vedno bo tako. Saj smo bili tudi mi enkrat otroci, ki smo želeli vse vedeti in so nam starši pripovedovali pripovedke. V vsaki pripovedki se skriva resnica in se iz njih lahko kaj naučimo.

Zakaj ljudje ne padejo z Zemlje

Zgodba želi povedati, da ponočevanje ni ravno najboljša izbira, ker te lahko hitro »odnese za luno«. Tak način je predvsem značilen za mlade ljudi, ki pa morajo izkusiti določen mero nočnega življenja. Ko postanejo starejši pa ugotovijo, da nauk pravljice kar drži.

Rojenice

Vsak otrok že na svet prinese določene lastnosti, ki pa se z leti oblikujejo po meri družbe, v kateri živi, veliko vlogo pa ima tudi primarna družina. Tako se darovi rojenic z leti počasi izgubijo v hitenju sodobne družbe.

Tri želje

Naš odnos do živih bitij hitro dobi povratna dejanja. Dobro rodi dobro, ignoranca in vzvišenost pa ne more biti nagrajena. Prav tako ne lenoba in materializem.

Čudežno seme

V zgodbi lahko dobimo prispodobo s tujimi narodi. Če gremo v tujo državo moramo vsaj malo poznati njihov jezik, drugače se bomo počutili kot izgubljene ovčke in ne bomo razumeli ničesar, kot fantič, ki ni razumel jezika živali.

Zakaj osli rečejo IA

V vsaki državi se jezik razlikuje po narečjih. Zato se ljudje iz različnih koncev države skoraj ne razumejo. Uveden je skupni knjižni jezik, ki naj bi ga uporabljali po celi državi. Vendar se mladi tega skoraj ne držijo. Največkrat uporabljajo narečno govorico in sleng, le v šoli in v uradnih ustanovah se potrudijo in govorijo knjižno.

Okamneli zaklad

V vzgoji se veliko staršev poslužuje nagrajevanja otrok za lepo vedenje. Vendar tak način ponavadi ne obrodi pravih sadov. Otroci hitro ugotovijo, da lahko starše izkoriščajo. Kar pa je daleč od želenega učinka. Pravilnejše je, da se za lepa dejanja otroka pohvali in se jim ne da prav vsega, kar si zaželijo, saj materialne dobrine otroka ne bodo poboljšale.

Velikan Blok

V velikih mestih je malo gradbenega prostora za tolikšne množice ljudi, zato zidajo bloke. Vendar ljudje, ki tam živijo nimajo veliko prostora, nobenih odprtih površin in zdi se, kot da bi bili ujeti v masivne kletke iz betona.

Žejni velikan

Ob koncu še tako velikega opustošenja vedno lahko potegnemo nekaj dobrega. Tako je iz razdejanja, ki ga je za sabo pustil velikan, nastala koristna pridobitev, ki je omogočila hitrejšo povezavo Ljubljane in Primorske.

Resnična pravljice

Pravljica želi metaforično prikazati nasprotja med lepim vedenjem in dejanskim obnašanjem posameznikov. Sodobna družba je polna napetosti in hitenja, tako da so odnosi opisani v pravljici skoraj del vsakdanjika in dejansko že mejijo na normalno obnašanje.

Poroka na dvoru

Vsak človek ima svoje domovanje za najlepše in svoje otroke za najboljše. Zato jim v življenju ponudi najboljše kar premore, vendar ko so otroci enkrat dovolj stari za svoje življenje, morajo sami izbrati partnerja in ne izbirajo glede na denar in materialne dobrine, saj je pomembna ljubezen in družina

Zaljubljeni čarovnik

Nekateri ljudje so pripravljeni za svojega izbranca/ko narediti vse, čeprav jim ne vrača ljubezni in se celo posmehuje iz njih. Ljubezen ljudi zaslepi in jo lahko enačijo s čarovnijo saj zaslepljeni ne vidijo da ljubljeni človek mogoče celo ni tako dober kot se jim zdi. A nič na svetu jih ne more prepričati, da nimajo prav.

Kosmata žaba

Današnja družba išče ideale. Nikoli nismo zadovoljni s svojo zunanjostjo, ker se primerjamo z lepšimi, boljšimi, pametnejšimi,… nikoli ni nič prav. Ko pa izvedemo neko hudo spremembo nas nihče ne pozna in se nam smejijo, ker nismo več podobni sebi. Nauk zgodbe je, da je vsak človek najlepši tak kot je in ne rabi nobenih izboljšav.

Hudičev vajenec

Otroci se dandanes ne znajo več igrati na drugačen način kot z računalnikom. Moderna družba jih celo prisili v uporabo računalnika. Poleg uporabe v šolske namene, otroci najraje igrajo različne igrice, ki so največkrat zelo nasilne. Ta dejanja lahko vplivajo na njihovo življenje tako močno, da se jim izkrivi čut za moralno ravnanje in etiko.

[uredi] Pesniške zbirke

  • Živalske uspavanke-vsaka vrsta živali ima svoje uspavanke, nekaj jih je zbranih v tej knjigi
  • Male živali-v tej zbirki so pesmice o živalcah
  • To je…-je zbirka ugank o živalih

[uredi] Članki

  • V Primoževi glavi: Ciciban - ISSN 0350-8870 – št. 5, (1990), str. 24
  • Mojstrovine, ki se rojevajo iz prahu : Delo - ISSN 0350-7521 – št. 107 (7. maja 2003), str. 7 = Književni listi. - ISSN 1580-7592 (12. maja 2003)
  • Slovenski osel se oglaša "ia", iranski "ar ar", južnoafriški pa "balk balk" : ilustratorka in vsestranska umetnica Lila Prap : intervju : Delo - ISSN 0350-7521 – št. 261 (10. nov. 2004), str. 11
  • Smotane zgodbe, zgodba o geniju : Kurirček - ISSN 0350-9265 – št. 7 (1989/90), str.19
  • Smotane zgodbe, o dečku, ki se ni hotel učiti : Kurirček - ISSN 0350-9265 – št. 8 (1989/90), str.1
  • Smotane zgodbe, O človeku, ki ni poznal zakona težnosti : Kurirček - ISSN 0350-9265 – št.1 (september 1990), str. 18
  • Smotane zgodbe, Zgodba brez repa in glave : Kurirček - ISSN 0350-9265 – št. 2 (oktober 1990), str. 12
  • Kdaj veš, da si odrasel : Kurirček - ISSN 0350-9265 – št. 4/5 (december 1990/januar 1991), str. 2
  • Smotane zgodbe, Zemlja pri zdravniku : Kurirček - ISSN 0350-9265 - .št. 4/5 (dec. 1990/jan. 1991), str. 29
  • Jokec : Kurirček - ISSN 0350-9265 – št. 7 (marec 1991), str. 8
  • Smotane zgodbe, Kurirček - ISSN 0350-9265 – št. 7(marec 1991), str. 19
  • Siamska dvojčka : Kurirček - ISSN 0350-9265 – št. 8 (april 1991), str. 12
  • Smotane zgodbe. Babica pripoveduje : Kurirček - ISSN 0350-9265 – št. 8 (april 1991), str. [23]
  • Uganka : Galeb - ISSN Y500-6074 – št. 6 (februar 1995), str. 14
  • Kako je nastala avtocesta Ljubljana-Razdrto : Kekec - ISSN 1318-1408 – št. 7 (marec 1995), str. 26-27
  • Zaljubljeni čarovnik : enodejanka za otroke : Mentor - ISSN 0351-367X – št. 9/10 (1995), str. 86-100
  • To je … : Ciciban - ISSN 0350-8870 – št. 6 (februar 1995), str. 26
  • To je ... : Ciciban - ISSN 0350-8870 – št. 7(marec 1995), str. 62
  • To je … : Ciciban - ISSN 0350-8870 – št. 8(april 1995), str. 23
  • Okameneli zaklad : Kekec - ISSN 1318-1408 – št. 4 (december 1996), str. 21
  • spavanka za slone : Ciciban - ISSN 0350-8870 – št. 6 (februar 1997), str. 12
  • Uspavanka za čuke : Ciciban - ISSN 0350-8870 – št. 7 (marec 1997), str. 8
  • Žabja uspavanka : Ciciban - ISSN 0350-8870 – št. 9 (maj 1997), str. 10
  • Piščanjčja uspavanka : Ciciban - ISSN 0350-8870. – št. 8 (april 1997), str. 10
  • Tri želje : Kekec - ISSN 1318-1408 – št. 6 (februar 1997), str. 4-5
  • Prelepi par : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 6(februar 1997), str. 7
  • Dva strašna tipa : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 7 (marec 1997), str. 23
  • Poroka na dvoru : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 8 (april 1997), str. 5-6
  • Velikan Blok : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 10 (junij 1997), str. 18-19
  • Mačji razglas : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 10 (junij 1997), str. 19
  • Zakaj ljudje ne padejo z Zemlje : Kekec - ISSN 1318-1408. - št. 1 (september 1997), str. 4-5
  • Kačja uspavanka : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 10 (junij 1997), str. 10
  • Uspavanka za mačke / Pasja uspavanka : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 1 (september 1997), str. 24-25
  • Uspavanka za zgunkse / Stroga uspavanka : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 3 (november 1997), str. 14-15
  • Prodajalna sanj : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 4 (december 1997), str. 58
  • Sobna uspavanka : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 5 (januar 1998), str. 14-15
  • Mižek gre na pot : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 8 (april 1998), str. 28-29
  • Kakšne mete poznamo? : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 9 (1990), str. 24
  • Ninanana : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 9 (maj 1998), str. 26
  • Čudežno seme : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 10 (junij 1998), str. 26-27
  • 5ra in Mil1 : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 7 (1990), str. 18
  • Oglas : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 3 (nov. 1998), str. 22-23
  • Berta pajek : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 6 (feb. 1999), str. 16-17
  • Modrec : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 10 (jun. 1999), str. 38-39
  • Uspavanka z ovčkami : Cicido - ISSN 1408-6786 - št. 2 (okt. 1998), str. 10-11
  • Plesalec : Cicido - ISSN 1408-6786 - št. 4 (dec. 1998), str. 18-19
  • Polonica Pika : Cicido - ISSN 1408-6786 - št. 10 (jun. 1999), str. 8-9
  • Helena iz Lenarta : Rodna gruda - ISSN 0557-2282 - št. 6 (jun. 1997), str. 30-31.
  • Za vsakega nekaj : Rodna gruda - ISSN 0557-2282 - št. 1 (jan. 1998), str. 30
  • Očetinski dan : Rodna gruda - ISSN 0557-2282 - št. 1 (jan. 1998), str. 31
  • Veliki mislec : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 7 (1988/89), str. 9
  • Zaljubljeni čarovnik : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 5 (jan. 1999), str. 19-21
  • Kosmata žaba : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 6 (feb. 1999), str. 22-25
  • Hudičev vajenec : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 7 (mar. 1999), str. 19-22; št. 8 (apr. 1999), str. 19-22
  • Tone in Vida : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 10 (jun. 1999), str. 3
  • Medvedja uspavanka : Cicido - ISSN 1408-6786 - št. 4 (dec. 1999), str. 18-19
  • Uganke : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 5 (jan. 2000), str. 7
  • Malica : Ciciban - ISSN 0350-8870 - št. 5 (jan. 2000), str. 26-27.
  • Krog in luna : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 5 (jan. 2000), str. 21
  • Magična uspavanka : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 6 (feb. 2000), str. 13
  • Naprej - nazaj : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 7 (mar. 2000), str. 18-19
  • Ogledalo : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 8 (apr. 2000), str. 22
  • Na dva načina : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 10 (jun. 2000), str. 16-17
  • Jezične zgodbe, Zgodba o dečku, ki so mu šle besede težko z jezika : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 1 (sep. 2000), str. 16
  • Jezične zgodbe, Zgodba o človeku, ki je iz vsake muhe delal slona : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 3 (nov. 2000), str. 16
  • Jezične zgodbe, Zgodba o človeku, ki je sedel na klopi v parku : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 4 (dec. 2000), str. 25
  • Jezične zgodbe, Zgodba o kraljeviču, ki je zaprosil princesko iz sosednje dežele za roko : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 5

(jan. 2001), str. 17

  • Jezične zgodbe, Zgodba o dečku, ki mu ni nikoli nič pametnega padlo v glavo : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 6 (feb. 2001), str. 20
  • O človeku, ki je buljil v televizijo : Kekec - ISSN 1318-1408 - št. 6 (feb. 2001), str. 21
  • Jezične zgodbe, Zgodba o dečku, ki je izgubil tako rekoč vse : Kekec - ISSN 1318-1408 – št. 7 (mar. 2001), str. 13
  • Jezične zgodbe, Zgodba o človeku, ki ni vedel, kje se ga glava drži : Kekec - ISSN 1318-1408 – št. 8 (apr. 2001), str. 14
  • Jezične zgodbe, Zgodba o dečku, ki mu matematika ni šla v glavo : Kekec - ISSN 1318-1408 – št. 9 (maj 2001), str. 16
  • Jezične zgodbe, Zgodba o dečku, ki je imel zelo dolg jezik : Kekec - ISSN 1318-1408 – št. 10 (jun. 2001), str. 9
  • Lilijana Praprotnik Zupančič - Lila Prap : Vsesledje - ISSN 1580-9307 - št. 23 (2005), str. 4-5
  • Zakaji in zatoji Lilijane Praprotnik Zupančič : Otrok in knjiga - ISSN 0351-5141 - št. 55 (2002), str. 60-62
  • Drugačnost v mladinski književnosti : Otrok in knjiga - ISSN 0351-5141 - št. 56 (2003), str. 61-64

[uredi] Viri

  • Alenka Kepic Mohar, Šolski album slovenskih književnikov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007
  • Lilijana Praprotnik Zupančič, Resnične pravljice in pripovedke, Mladika, Ljubljana, 1999
  • Lilijana Praprotnik Zupančič, Zgode in nezgodbe, DZS, Ljubljana, 1993
  • Lilijana Praprotnik Zupančič, To je ..., Mladinska knjiga, Ljubljana 1996
  • Lilijana Praprotnik Zupančič, 1001 pravljica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005
  • Lilijana Praprotnik Zupančič, Živalske uspavanke, Mladinka knjiga, Ljubljana, 2000
  • Lilijana Praprotnik Zupančič, Mednarodni živalski slovar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004
  • Lilijana Praprotnik Zupančič, Male živali, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999
  • Lilijana Praprotnik Zupančič, Živalska abeceda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
  • Lilijana Praprotnik Zupančič, Zakaj?, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave