Jože Pahor
| Jože Pahor | |
|---|---|
 |
|
| Rojstvo: | 20. februar 1888 Sežana |
| Smrt: | 1. september 1964 Ljubljana |
| Poznan/a po: | pisatelj |
| Poklic: | učitelj |
Jože Pahor, slovenski učitelj, pisatelj, dramatik, urednik in publicist, * 20. februar 1888, Sežana, † 1. september 1964, Ljubljana.
Življenjepis [uredi]
Pahor je leta 1906 maturiral na učiteljišču v Kopru ter do 1923 poučeval na osnovnih šolah na Orleku in Sežani. V političnem življenju se je pridružil socialistični levici, sodeloval s H. Tumo, po vojni pa z I. Regentom in D. Gustinčičem ter se 1921 pridružil Komunistični partiji Italije. Bil je napreden učitelj, ki se je moral pred fašizmom umakniti iz Italije. Leta 1926 je odšel v Jugoslavijo ter med drugim med leti 1936 do 1945 poučeval na poskusni šoli v Ljubljani. Za šolske potrebe je napisal jezikovno začetnico Naša beseda (1945) in čitanko Svobodna pota (1945).
Dela [uredi]
Kot pripovednik je večinoma nadaljeval romantično-realistično pripovedno izročilo, vendar je pri njem opaziti tudi močno idejno angažiranost, ki je najizrazitejša v socialnem romanu Medvladje (1923), v katerem opisuje razmere na Primorskem med prvo svetovno vojno in tik po njej. V zgodovinskem romanu Serenissima (Ljubljanski zvon 1928-1929; v knjigi 1945), v katerega je vpletel protifašistično tendenco, obravnava boj slovenskega častnika z beneškimi »bravi« (vojno stranko) v 16. stoletju. V drugem zgodovinskem romanu Matija Gorjan (1940) slika vseslovenski kmečki upor leta 1515, v romanu Pot desetega brata (1951) pa življenje J. Jurčiča.
Pahor je pisal tudi drame Viničarji (uprizorjena 1937, v knjigi 1951), Čas je dozorel (1953), Semena v kamenju (1954).
V mladinski književnosti je Pahorjevo najpomembnejše delo povest Otrok črnega rodu (1937), v knjigi Tako je bilo trpljenje (Trst, 1946) pa je zbral in uredil spise otrok in mladine iz Slovenskega primorja . Napisal je še črtico Mladost na Krasu (1959) in potopis Hodil po zemlji sem naši (1951).
Poleg literarnega dela je Pahor v strokovnih glasilih objavljal tudi članke iz družboslovja, pedagogike, literarno kritične in politične sestavke. Bil je urednik Učiteljskega lista (1921 - 1926) in Novega roda (1924 - 1926).
Glej tudi [uredi]
 |
Ta biografski članek o književniku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
