Miško Kranjec
Miško Kranjec (izvirno Mihael Kranjec[1]; madžarsko Krányecz Mihály), slovenski pisatelj, novinar in politik, * 15. september 1908, Velika Polana, Avstro-Ogrska, † 8. junij 1983, Ljubljana.
Vsebina |
[uredi] Življenje
Miško Kranjec se je rodil kot Mihael Kranjec v Veliki Polani, v Slovenski krajini na Ogrskem (Madžarskem). Njegov oče je bil st. Mihael Kranjec, mati pa Marija Pucko. Izšel je iz kmečko-delavske družine, iz revnega kmečkega okolja. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, ki jo je zaključil leta 1930. Pisati je začel že kot gimnazijec in pri sedemnajstih letih objavil prvo črtico. Po gimnazijski maturi se je odločil za študij slavistike, a ga je opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu, potem pa tudi politiki. Ob okupaciji je bil med organizatorji odpora proti okupatorju v Prekmurju; ko ni več mogel legalno delovati, je odšel v partizane. Njegov mlajši brat Naci Kranjec je umrl v Dachavu. Po vojni je bil poslanec, poleg pisanja se je ukvarjal z novinarstvom in založništvom. Bil je direktor Cankarjeve založbe ter Slovenskega knjižnega zavoda, več let je bil tudi urednik Prešernove družbe.
[uredi] Delo
Pisal je kratke pripovedi, povesti in romane, ki jih je družil v večje celote. V njegovih delih je zapisano veliko njegove zamišljenosti in ljubezni do njegovega sveta. Kranjčevo pisateljsko delo obsega teme: »človek in zemlja«, »sezonski delavec in proletarec«, predvojne kapitalistične in povojne socialistične razmere« in »čas NOB«, katerega udeleženec in organizator v Prekmurju je bil tudi sam. Izrazitejša avtobiografska dela so romani Mladost v močvirju (1962), Svetlikanje jutra (1968) in še posebej eno njegovih najboljših del Strici so mi povedali (1974).
Pisal je tudi črtice, socialne povesti, novele in romane s prekmursko kmečko tematiko. Ostala znana dela so Kapitanovi (1938), Povest o dobrih ljudeh (1940), Pod zvezdo (1951). Po njegovih delih pa so posneli tudi nekaj filmov (Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh, Življenje v močvirju, Let mrtve ptice...). Od leta 1953 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
"Nič slabšega in bolj nevšečnega ne more biti kakor uvod, ki si ga napišeš v lastno knjigo. In vendar ne morem mimo tega tako neljubega mi početja, ker mi ga razni razlogi narekujejo." (Kranjec Miško)
[uredi] Bibliografija
- Težaki (1932) Cobiss
- Sreča na vasi (1933) Cobiss
- Os življenja (1935) Cosiss
- Kapitanovi (1938) Cobiss
- Povest o dobrih ljudeh (1940) Cobiss
- Tihožitja in pejsaži (1945) Cobiss
- Majhne so te stvari (1947) Cobiss
- Pod zvezdo (1951)Cobiss
- Imel sem jih rad (1953)Cobiss
- Čarni nasmeh (1956) Cobiss
- Macesni nad dolino (1957) Cobiss
- Mesec je doma na Bladovici (1958) Cobiss
- Kruh je bridka stvar (1959) Cobiss
- Za svetlimi obzorji (1960-63)Cobiss
- Mladost v močvirju (1962) Cobiss
- Otroci, čigavi ste? (1964)] Cobiss
- Rdeči gardist (1964)] Cobiss
- Zlata kočija (1967) Cobiss
- Svetlikanje jutra (1968) Cobiss
- Strici so mi povedali (1974) Cobiss
- Izbrana mladinska beseda (1979) Cobiss
- Nad hišo se ne kadi več: Roman. Knjiga 1 (1960) Cobiss
[uredi] Odlikovanja
- (1945) red zaslug za ljudstvo z srebrno zvezdo
- (1945) red dela z rdečo zastavo
- (1947) red jugoslovanske zastave z lento
- (1960) red republike z zlatim vencem
[uredi] Sklici in opombe
[uredi] Viri
- Muris Idrizović, Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji, Založba Obzorja, Ljubljana 1984
- Berta Golob, Srce ustvarja roka piše, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1983
- Polona Hanžek Novak, V srcu mladi, Založba Genija, Ljubljana 2004
- Janez J. Švajncer: Miško Kranjec in njegova odlikovanja. v Vojnozgodovinski zbornik, str. 115-116. Logatec, 2003
- Franc Zadravec: Miško Kranjec: 1908-1983: monografija. Ljubljana: Prešernova družba, 2007 cobiss
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
| Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: |
| Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Miško Kranjec |
|
||||||||
- Rojeni leta 1908
- Umrli leta 1983
- Aktivisti OF
- Prešernovi nagrajenci
- Slovenski novinarji
- Slovenski pisatelji
- Nosilci reda dela
- Nosilci reda jugoslovanske zastave
- Nosilci reda zaslug za ljudstvo
- Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- Slovenski akademiki
- Veterani druge svetovne vojne
- Levstikovi nagrajenci
- Prekmurci
- Nosilci reda republike (SFRJ)