Miško Kranjec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Miško Kranjec okoli leta 1930
Spomenik Mišku Kranjcu v Veliki Polani
Kranjčeva hiša v Veliki Polani
Eno prvo Kranjčevo delo v Novinah v prekmurščini. Kranjec najprej je podpiral kultivacijo prekmurskega jezika.
Novela Ljudje v Novinah v slovenščini. Kranjčeva demonstracija zoper kultivacijo prekmurskega jezika.

Miško Kranjec (izvirno Mihael Kranjec[1]; madžarsko Krányecz Mihály), slovenski pisatelj, novinar in politik, * 15. september 1908, Velika Polana, Avstro-Ogrska, † 8. junij 1983, Ljubljana.

Vsebina

[uredi] Življenje

Miško Kranjec se je rodil kot Mihael Kranjec v Veliki Polani, v Slovenski krajini na Ogrskem (Madžarskem). Njegov oče je bil st. Mihael Kranjec, mati pa Marija Pucko. Izšel je iz kmečko-delavske družine, iz revnega kmečkega okolja. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, ki jo je zaključil leta 1930. Pisati je začel že kot gimnazijec in pri sedemnajstih letih objavil prvo črtico. Po gimnazijski maturi se je odločil za študij slavistike, a ga je opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu, potem pa tudi politiki. Ob okupaciji je bil med organizatorji odpora proti okupatorju v Prekmurju; ko ni več mogel legalno delovati, je odšel v partizane. Njegov mlajši brat Naci Kranjec je umrl v Dachavu. Po vojni je bil poslanec, poleg pisanja se je ukvarjal z novinarstvom in založništvom. Bil je direktor Cankarjeve založbe ter Slovenskega knjižnega zavoda, več let je bil tudi urednik Prešernove družbe.

[uredi] Delo

Pisal je kratke pripovedi, povesti in romane, ki jih je družil v večje celote. V njegovih delih je zapisano veliko njegove zamišljenosti in ljubezni do njegovega sveta. Kranjčevo pisateljsko delo obsega teme: »človek in zemlja«, »sezonski delavec in proletarec«, predvojne kapitalistične in povojne socialistične razmere« in »čas NOB«, katerega udeleženec in organizator v Prekmurju je bil tudi sam. Izrazitejša avtobiografska dela so romani Mladost v močvirju (1962), Svetlikanje jutra (1968) in še posebej eno njegovih najboljših del Strici so mi povedali (1974).

Pisal je tudi črtice, socialne povesti, novele in romane s prekmursko kmečko tematiko. Ostala znana dela so Kapitanovi (1938), Povest o dobrih ljudeh (1940), Pod zvezdo (1951). Po njegovih delih pa so posneli tudi nekaj filmov (Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh, Življenje v močvirju, Let mrtve ptice...). Od leta 1953 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

"Nič slabšega in bolj nevšečnega ne more biti kakor uvod, ki si ga napišeš v lastno knjigo. In vendar ne morem mimo tega tako neljubega mi početja, ker mi ga razni razlogi narekujejo." (Kranjec Miško)

[uredi] Bibliografija

  • Težaki (1932) Cobiss
  • Sreča na vasi (1933) Cobiss
  • Os življenja (1935) Cosiss
  • Kapitanovi (1938) Cobiss
  • Povest o dobrih ljudeh (1940) Cobiss
  • Tihožitja in pejsaži (1945) Cobiss
  • Majhne so te stvari (1947) Cobiss
  • Pod zvezdo (1951)Cobiss
  • Imel sem jih rad (1953)Cobiss
  • Čarni nasmeh (1956) Cobiss
  • Macesni nad dolino (1957) Cobiss
  • Mesec je doma na Bladovici (1958) Cobiss
  • Kruh je bridka stvar (1959) Cobiss
  • Za svetlimi obzorji (1960-63)Cobiss
  • Mladost v močvirju (1962) Cobiss
  • Otroci, čigavi ste? (1964)] Cobiss
  • Rdeči gardist (1964)] Cobiss
  • Zlata kočija (1967) Cobiss
  • Svetlikanje jutra (1968) Cobiss
  • Strici so mi povedali (1974) Cobiss
  • Izbrana mladinska beseda (1979) Cobiss
  • Nad hišo se ne kadi več: Roman. Knjiga 1 (1960) Cobiss

[uredi] Odlikovanja

[uredi] Sklici in opombe

[uredi] Viri

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

  • [1] Občina Velika Polana
  • [2] OŠ Miška Kranjca
  • [3] Kulturni portal Pomurja


Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih