Anton Melik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Anton Melik
Anton Melik 1930s.jpg
Anton Melik, 1930
Rojstvo 1. januar 1890({{padleft:1890|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})
Smrt 8. junij 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}}) (76 let)
Poklic geograf


Anton Melik [ánton mélik], slovenski geograf, * 1. januar 1890, Črna vas, Slovenija, † 8. junij 1966, Ljubljana.

Melik je bil priznani slovenski geograf. Po njem se od leta 1976 imenuje Geografski inštitut Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki ga je na njegovo pobudo leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Izhajal je iz revne delavske družine. Študiral je na Dunaju, kjer je leta 1916 diplomiral iz geografije in zgodovine. Za študij ga je bodrila in mu zelo pomagala njegova mati Terezija, rojena Škafar 14. oktobra 1848. Njegov oče je bil Franc Melik, rojen 1. avgusta 1854. Sprva se je Anton zaposlil kot gimnazijski profesor, nato pa je bil v študijskem letu 1926/27 izvoljen za docenta za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 13. januarja 1927 doktoriral na temo Kolonizacija Ljubljanskega barja.[1] V letu 1938 je postal redni profesor ljubljanske univerze.

Med letoma 1938 in 1966 je bil profesor geomorfologije na Oddelku za geografijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1938 nasledil Arturja Gavazzija. S svojim delom na tem področju je ustanovil svojo znano geomorfološko šolo.

Leta 1940 je postal dopisni, leta 1946 pa redni član SAZU. Bil je pobudnik ustanovitve Zemljepisnega muzeja Slovenije (1946), ki je danes del Geografskega inštituta Antona Melika, ter urednik znanstvenih revij Geografski zbornik/Acta geographica Slovenica in Geografski vestnik. Med letoma 1950 in 1966 je bil predsednik Slovenske matice.

Napisal je več kot 400 del, od tega 31 knjig. Ukvarjal se je z alpskimi in kraškimi pokrajinami ter regionalizacijo Slovenije. Njegovi najpomembnejši deli sta prva splošna monografija Slovenije v dveh knjigah (1935, 1936) in prva regionalna monografija Slovenije, ki je izšla v štirih knjigah v letih 1954, 1957, 1959, 1960.

Dva njegova brata, Franca (1885) in Ivana (1894) so člani nekdanje slovenske vaške straže pod poveljstvom Franca Fraklja 25. novembra 1943 skupaj z dvanajstimi drugimi žrtvami ubili v Kozlerjevi gošči.

Kot Anton Loboda je od leta 1918 pisal poljudnoznanstvene članke v Ljubljanskem zvonu.

Leta 1947, 1949 in 1951 je za svoje delo na področju geografije Slovenije in Jugoslavije prejel Prešernovo nagrado. Poročen je bil z Minko Novak, ki ga je preživela za šest let. Njegov drugi sin Vasilij je bil priznani zgodovinar, sinova Anton (1918) in Andrej (1927–1930) pa sta umrla kot otroka.

Navedki[uredi | uredi kodo]

 »Mi Slovenci imamo obmejne spore kar na tri strani, z Italijani, Nemci in Madžari. Ker ne razpolagamo sami s sredstvi, s katerimi se razrešujejo zlasti najtežji, najbolj komplicirani spori, smo stopili pred zmagovito zapadnoevropsko demokracijo, da razsodi ter nam prideli „kar nam gre po naravnih pravicah“.« —A. Melik[2]

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, I. del, Pota in cilji, Tiskovna zadruga, Ljubljana 1919. (COBISS)
  • Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, II. del, Pota in cilji, Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1920. (COBISS)
  • Jugoslavija. Zemljepisni pregled, I. del., Pota in cilji, Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1920. (COBISS)
  • Zgodovina srednjega veka, Jugoslovanska knjigarna, Ljubjana 1920, (COBISS)
  • Jugoslavija. Zemljepisni pregled, II. del. Pota in cilji, Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1923. (COBISS)
  • Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1923. (COBISS)
  • Kolonizacija Ljubljanskega barja, Tiskovna zadruga, Ljubljana 1927. (COBISS)
  • Slovenija I, Geografski opis. I, Splošni del, Slovenska matica, Ljubljana 1935. (COBISS)
  • Slovenija I, Geografski opis II, Splošni del, Slovenska matica, Ljubljana 1936. (COBISS)
  • Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. SAZU, Ljubljana 1946. (COBISS)
  • Jugoslavija, Zemljepisni pregled, DZS, Ljubljana 1948. (COBISS)
  • Planine v Julijskih Alpah, SAZU, Ljubljana 1950. (COBISS)
  • Naša velika dela, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1951. (COBISS)
  • Slovenija, I. zvezek, Opis slovenskih pokrajin, Slovenski alpski svet, Slovenska matica, Ljubljana 1954. (COBISS)
  • Amerika in ameriška Slovenija : popotni zapiski, DZS, Ljubljana 1956. (COBISS)
  • Geografski opis, II. zvezek, Opis slovenskih pokrajin, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Slovenska matica, Ljubljana 1957. (COBISS)
  • Geografski opis, III. zvezek, Opis slovenskih pokrajin. Posavska Slovenija, Slovenska matica, Ljubljana 1959. (COBISS)
  • Geografski opis slovenskih pokrajin, IV. zvezek, Slovensko Primorje, Slovenska matica, Ljubljana 1960. (COBISS)

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Melik (1927).
  2. ^ Melik (1919).

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]