Avgust Černigoj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Avgust Černigoj
Rojstvo 24. avgust 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Trst
Smrt 17. november 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:17|2|0}}) (87 let)
Sežana
Državljanstvo Flag of Italy.svg Italija
Poklic slikar

Avgust Černigoj, slovenski slikar, grafik,* 24. avgust 1898, Trst, † 17. november 1985, Sežana.

Černigoj je v Trstu obiskoval umetno-obrtno šolo in po koncu prve svetovne vojne poučeval risanje v Postojni. Od 1922 je študiral na münchenski akademiji Becker-Gundahel in umetnoobrtni šoli Hillerbrand.

Bil je učenec v Weimarju na Bauhausu. Tu je dobil osnove konstruktivizma. Bauhaus je veljal kot sinonim za avantgardo in socializem. Z razstavo na ljubljanski Tehniški šoli leta 1924, je prišel v konflikt s takratno politično vlado, tako da je moral leta 1925 zapustiti Ljubljano. Sodeloval je v kostruktivističnem gibanju v Trstu, družil se je z enako vsestransko mislečimi umetniki.

Med leti 1927-1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih ladijskih dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbe Lloyd, Coculich in druge. Ob tem je gojil krajino, marino, tihožitje in portret v duhu poetičnega barvnega realizma z nadrealističnimi primesmi, zlasti v jedkanici. Med vojno je poslikal cerkve v Drežnici, Grahovem, Knežaku, Košani in Baču. Po 2. svetovni vojni je bil vse do upokojitve 1970 profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu.

V povojnem obdobju kaže njegovo ustvarjanje razvoj od krajinarstva prek kubistične interpretacije videnega (okoli 1956) do nove abstrakcije (okoli 1960). Proti koncu šestdesetih let 20. stoletja se je posvetil kolažem in konstruiranju objektov in okoli 1970 dosegel ponoven ustvarjalni vzpon. V zadnjih letih pa se je ukvarjal z risbo, drobno grafiko in akvarelom. Černigoj je utemeljitelj konstruktivizma pri nas in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]