| Andrej Hieng |
|
| Rojstvo: |
17. februar 1925
Ljubljana |
| Smrt: |
17. januar 2000
Ljubljana
|
| Poklic: |
svobodni pisatelj in režiser |
Andrej Hieng, slovenski pisatelj, dramatik, režiser, scenarist in dramaturg, * 17. februar 1925, Ljubljana, † 17. januar 2000, Ljubljana.
[uredi] Življenjepis
Andrej Hieng se je rodil v meščanski družini s šestimi otroki. Zaradi materinega bankrota se je družina preselila v predmestno vilo, v bližini proletarskih Kosez. V študijskih letih je zbolel za astmo. Leta 1946 je odšel na služenje vojaškega roka, od koder je pisal pisma prijatelju, kiparju Jakobu Savinšku in bral pesmi Mile Kačič. Prijateljeval je s Herbertom Grünom. Med leti 1948 in 1952 je na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost, predhodnici današnje AGRFT, študiral režijo. Leta 1951 je bil režiser v Prešernovem gledališču v Kranju, od 1952 do 1960 pa v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Od leta 1961 je delal kot svobodni umetnik in režiser v raznih gledališčih v Ljubljani, Mariboru in Trstu. Med leti 1983 in 1988 je bil umetniški vodja celjskega gledališča, leta 1988 pa je prevzel isto delo v ljubljanski Drami. Leta 1995 je postal izredni član SAZU.
Njegova hči je gledališka režiserka Barbara Hieng Samobor, druga pa pisateljica Katarina Marinčič. Primož (fotograf) in Gregor Hieng (odvetnik) sta nečaka, sinova Andrejevega brata Janeza.
Hieng je za svoje umetniško delo prejel več nagrad:
Na področju slovenske književnosti je napisanih kar nekaj diplomskih nalog na temo Andreja Hienga [1].
[uredi] Literarno delo
Hiengovo prvo delo je črtica Peter Helman, ki jo je leta 1939/1940 objavil v Slovenski mladini. Po letu 1945 je zbudil pozornost z novelami Študije o nenavadnih značajih (1950/1951). V njih se je odmaknil od obrazcev socialnega oziroma socialističnega realizma in zato doživel polemični sprejem. V sredini pedesetih let 20. stoletja se je uvrstil med vodilne pripovednike, pozneje tudi dramatike. Za njegova dela je značilna psihološkorealistična tematika, ki se naslanja na psihoanalizo in novoromantično izročilo ter povezuje z erotično, meščansko, umetniško in oblastniško motiviko. Gre za upodabljanje duhovnega sveta in sveta podzavesti ter notranjih razkrižij v njegovih junakih. Oblikovno se zmerno nagiba k modernemu romanu in njegovim prvinam, zlasti k notranjemu monologu. Po prvem vidnejšem nastopu v knjigi Novele, ki je bila izdana v soavtorstvu z L. Kovačičem in F. Bohancem, kjer je objavil noveli Noži in Onstran livade je roža, je samostojno izdal dve knjigi novel, nato pa še pet romanov. Njegova poglavitna dela so: Usodni rob, Planota, Gozd in pečina, Orfeum, Čarodej, Obnebje metuljev, Čudežni feliks, Cortesova vrnitev, Burleska o Grku, Gluhi mož na meji, Osvajalec, Večer ženinov, Dež v Piranu, Zakladi gospe Berte, Mark in Antonij, Lažna Ivana, Izgubljeni sin, Krvava ptica, Nori malar.
Groteskni in zgodovinskoalegorični elementi so opaznejši v Hiengovi dramatiki. V tej prevladuje zgodovinska snov, konkvistadorstvo kot izrojena oblast, iz nje izvirajoče nacionalne in individualne travme, politična emigracija, razkrajanje družine, oblastniško zatiranje umetnikov in ustvarjalna stiska.
Njegova dela so prevedena v albanščino, angleščino, češčino, francoščino, italijanščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, ruščino, srbohrvaščino in druge jezike.
Režiral je kratki igrani film Sobota, njegov dan (1957) in celovečerni film Kala (1958). Kot soavtor scenarijev ali asistent režije je sodeloval pri filmih Balada o trobenti in oblaku (1961), Tistega lepega dne (1962), Ne joči, Peter (1964), Amandus (1966) in Povest o dobrih ljudeh (1975).
[uredi] Bibliografija
- Novele
- Romani
- Drame
- Komedije
- Režija
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
[uredi] Literatura in viri
- Stanko Janež: Pregled Slovenske književnosti. Maribor: Obzorja, 1978.
- Marjeta Žebovec: Slovenski književniki rojeni od leta 1920 do 1929. Ljubljana: Karantanija, 2007.
| p · p · uŽupančičevi nagrajenci |
|
1965: Matej Bor, Dragotin Cvetko, Božidar Jakac, Pavle Kalan, Mile Klopčič, Boris Kobe, Gojmir Anton Kos, Ciril Kosmač, Juš Kozak, Niko Kralj, Marija Nablocka, Fani Potokar, Edvard Ravnikar, Milena Emil Medveščak, Tatjana Remškar, Franc Smerdu, Bogdana Stritar, Marko Šlajmer, France Štiglic, Jože Tiran, Dušan Povh, Ciril Cvetko, Edo Mihevc, Mira Mihelič, Duša Počkaj, Radovan Gobec, Stane Sever • 1966: Dejan Bravničar, France Ivanšek, France Jamnik, Ančka Levar, Janez Menart, Karol Pahor • 1967: Lojze Filipič, Mitja Gregorač, Janko Moder, Ivan Mrak, Bert Sotlar, Jože Zupan • 1968: Marjan Lipovšek, Primož Kozak, Miha Maleš, Rapa Šuklje, Metod Jeras, Rudi Kosmač • 1969: Savin Sever, Gabrijel Stupica, Dane Zajc, Slovensko mladinsko gledališče, Aci Bertoncelj • 1970: Lutkovno gledališče Jože Pengov, Peter Božič, Svetozar Križaj, Jože Kregar, Štefan Planinc, Dubravka Tomšič • 1971: Saša Mächting, Marjan Dovjak, Vojko Vidmar, Maruša Berginc, Mile Korun, Andrej Hieng • 1972: Lojze Kovačič, Eksperimentalno gledališče Glej, Eva Novšek-Houška, Kiar Meško, Peter Skalar, Matjaž Vipotnik, Janez Suhadolc in Judita Skalar • 1973: Samo Hubad, Matjaž Klopčič, Franc Novinc, Milan Mihelčič, Vitomil Zupan • 1974: Pavel Šivic, Dušan Tršar, Janez Lajovic, Gregor Strniša, Polde Bibič • 1975: Jože Ciuha, Beno Zupančič, Josip Vidmar, Magda Vrhovec, Dušan Moravec • 1976: Stanko Kristl, Mojmir Lasan, Anton Nanut, Nace Šumi, Ciril Zlobec, Marko Šušteršič in Vida Volpi • 1977: Niko Matul, Ivo Petrič, Vida Juvan, Mimi Malenšek, Bogdan Borčič, Ivo Spinčič, Dramska redakcija kulturno-umetniškega programa Televizije Ljubljana • 1978: Uroš Krek, Maja Jarc, Janez Menart, Janez Vipotnik, Stojan Batič, Ksenija Rozman, Avgust Vižintin • 1979: Iva Zupančič, Mestno gledališče ljubljansko, Drago Golob, Akademska folklorna skupina France Marolt, Zdenko Kalin, ustvarjalci knjige Zakladi Slovenije, Pionirska knjižnica, Joža Mahnič • 1980: France Rotar, Uroš Kraigher, Zlata Ognjanovič, Stanko Arnold, Peter Militarov, Štefka Drolc, Alenka Zupan • 1981: Jožica Avbelj, Tomaž Gorjup, Kostadin Kirkov, Nace Simončič, Tinca Stegovec, Alenka Auersperger in Janez Drozg, Uredniški odbor knjižne zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev • 1982: France Brenk, Božena Glavak, Niko Goršič, Janez Mesesnel, France Peršin, Braco Rotar, Knjižnica Jožeta Mazovca • 1983: Vida Fakin, Jani Golob, Marjan Loboda, Igor Samobor, Vitomil Zupan, Študentski kulturni center za študentski film • 1984: Nika Juvan Kalan, Tončka Marolt, Pavel Mihelčič, Janez Pirnat, Ivan Puš, Bojan Štih, Jože Žontar • 1985: Drago Bajt, Danilo Benedičič, Milan Butina, Ljudmila Plesničar, Matej Rebolj, Habka Štular s sodelavci: Vera Baloh, Vesna Bučić, Jasna Horvat, Mirko Kambič, Damjan Prelovšek, Borut Rovšnik, Marjetica Simoneti, Andreja Vrišer in Matija Žargi, Franc Zupet-Krištof, Festival Ljubljana • 1986: Ivo Ban, Emerik Bernard, Miloš Bonča, Marjan Drnovšek, Meta Hočevar, Franc Javornik, Lojze Kovačič, Tomaž Lorenz • 1987: Darjan Božič, Branko Grubar, Jože Javoršek, Milan Jesih, Zvonko Čoh in Milan Erić, Branko Miklavc in Tugo Štiglic, Slovenski kvintet trobil, Maja Žvanut • 1988: Jože Hanc, Janez Knez, Marjana Kobe, Jože Lapuh, Janez Pipan, Hanna Preuss, Alenka Železnik in Peter Zupan • 1989: Milan Kleč, Mirko Ramovš, Maksim Sedej mlajši, Igor Skulj, Ansambel Slovenskega mladinskega gledališča, Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Lilijana Nedič, Stojan Pelko in Zdenko Vrdlovec, Consortium musicum, Oddelek ljudske revolucije Mestnega muzeja Ljubljana: Taja Čepič, Janez Kos, Irena Kovač, Egon Ravbar • 1990: Jasna Horvat, Mirko Kambič, Silvester Kopriva, Stane Koritnik, Gregor Moder, Pavle Ravnohrib, Bogo Leskovic • 1991: Radko Polič , Jože Fürst, Tugo Šušnik, Andrej Blatnik, Vesna Bučić, Nace Šumi, Koreodrama in Damir Zlatar Frey • 1992: Matija Rozman, Olga Gracelj, Matjaž Pograjc in Betontanc, Galerija Equrna, Boris Cavazza, Brane Mozetič, Alenka Bole-Vrabec, Taja Čepič • 1993: Gledališče Ane Monro, Mirko Cuderman, Jože Slak, Tone Stojko, Slavko Avsenik mlajši, Miha Zadnikar, Antun Poljanič in Orkester Policije, Aleš Burger, Kemal Selmanović, Bojan Adamič • 1994: Olga Grad, Vita Mavrič, Alojz Ajdič, Matjaž Farič, Marko A. Kovačič, Vinko Möderndorfer, Mile Korun • 1995: Draga Potočnjak, Janez Gregorc, Milan Dekleva, Lojze Rozman • 1996: Ksenja Hribar, Andrej Stražišar, Silva Čušin, Janez Kobe • 1997: Božena Glavak, Mirsad Begić, Danilo Benedičič, Kulturno informacijski center Križanke • 1998: Zlatko Šugman, Jože Hudeček, Kulturni dom Španski borci - Moje gledališče, Tomaž Rode, Tone Demšar • 1999: Zoran Kržišnik, Jerica Mrzel, Dare Valič, Pihalni kvintet Slowind • 2000: Janez Bole, Romana Šalehar, Metka Simončič, Blaž Vurnik, Josip Osti • 2001: Mara Kralj, Anica Cevc, Aleš Jan, Trio Luwigana • 2002: Janez Bitenc, Robert Waltl, Regina Križaj-Babačić, Mojca Smerdu • 2003: Zvonimir Cigelič, Uroš Zupan, Miloš Florjančič, Matej Blenkuš, Nevenka Koprivšek • 2004: Maja Sevnik, Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, Zmago Lenardič, Mestni muzej Ljubljana • 2005: Alojz Srebotnjak, Boris Ostan, Zdenko Huzjan, Mateja Bučar • 2006: Vladimir Kavčič, Mednarodni festival Druga godba, Damjana Černe, Miček Komelj • 2007: Alenka Gerlovič, Polona Juh, Ana Klašnja, Andrej E. Skubic • 2008: Boris Gabršček, Damjan Kozole, Urša Lah, Lidija Sotlar • 2009: Miklavž Komelj, Jelka Reichman, Andrej Rozman - Roza, Branko Završan • 2010: Milko Lazar, Vasja Predan, Slavko Pregl, Matjaž Zupančič
|
|
| Mestna občina Ljubljana • Slovenska kultura |
|
Portal:Literatura
Andrej Hieng – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
Andrej Hieng na geopediji
