Tine Kos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tine Kos

Tine Kos, slovenski kipar, 29. januar 1894 Planina pri Češnjicah, † 1979, Ljubljana.

Vsebina

Življenje[uredi]

Rodil se je kot eden izmed 13 otrok, vaščani so ga poznali pod imenom Planinski Tine. Ljudsko šolo je obiskoval v Moravčah. Ravnatelj šole Janko Toman, ki je zaznal njegovo nadarjenost za risanje, je posredoval pri očetu, da ga je leta 1906 dal v šolo za umetno obrt v Ljubljani, in mu pri Moravški posojilnici priskrbel trimesečno podporo, ko ga oče samo s svojimi sredstvi ni več mogel šolati. S pomočjo ravnatelja Šubica je nato dobil štipendijo za nadaljne šolanje. Po končanem šolanju se je za dve leti zaposlil kot risar. Delal je pri kamnoseku mojstru Tomanu, nato pa pri podobarju Ivanu Pengovu v Ljubljani.

Leta 1913 je odšel na Dunaj študirat na umetnostno akademijo. Šolanje je prekinila prva svetovna vojna, zato je šolo zaključil šele leta 1920. Ko se je kot absolvent vrnil, je pet let ustvarjal v domačem kraju, v prostorih Češnjiškega gradu. Leta 1923 je dobil večje delo v Beogradu. Kasneje je v Ljubljani odprl atelje.

Njegovi sinovi so Marko Kos, slovenski promotor tehniške inteligence, Janko Kos, literarni zgodovinar in Branko Kos

Dela[uredi]

Veliko je razstavljal ter prejemal za svoja dela priznanja in nagrade. Na številnih natečajih je dosegel prvo mesto, čeprav vsi njegovi projekti niso bili realizirani. Med najbolj cenjenimi Kosovimi umetninami so kipi:

  • Mati reže otrokom kruh,
  • Žanjice,
  • Sejalec,
  • Godec,
  • Mati.

Leta 1937 je bil postavljen pred sodišče v Ljubljani njegov "Miklošičev spomenik" skupaj s kipom "Pravice" v portalu. V skupščini nekdanje skupne države Jugoslavije je postavljen kip "kneza Koclja" v velikosti treh metrov, izdelan iz makedonskega marmorja. V Ljubljani stoji kip "Zmage" v Tivoliju. Upodobil pa je tudi pisatelja Stritarja in Cankarja. Na Jurkovi hiši v Moravčah je marmornat portret pisatelja Frana Detele.

Razstavljanje in hramba del[uredi]

Leta 1937 je na razstavi v Parizu prejel zlato odlikovanje za "Mati z otrokom".

Več njegovih dej je v zasebnih zbirkah, veliko jih je med vojno propadlo, nekaj jih hrani Narodna galerija v Ljubljani. Osnovna šola Jurija Vege v Moravčah hrani njegovo plastiko Sejalec, ki jo je ob odprtju leta 1967 poklonil šoli.

Zunanje povezave[uredi]