Primož Ramovš

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Primož Ramovš, slovenski skladatelj, * 20. marec 1921, Ljubljana, † 1999, Ljubljana.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Študij kompozicije je leta 1941 končal v razredu Slavka Osterca na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kasneje pa se je izpopolnjeval še v Sieni in v Rimu (Alfredo Casella).

Študiral je tudi klavir in za ta instrument je skomponiral tudi svojo prvo skladbo, v Mozartovem stilu in v tonaliteti G dur! Prvo službo je leta 1945 dobil kot delavec knjižnice SAZU v Ljubljani, leta 1952 pa je postal njen predstojnik. Med leti 1948 in 1964 je tudi poučeval na Ljubljanskem glasbenem konservatoriju.

Ramovševa glasbena zapuščina je velikanski skladateljski opus. Njegove začetne kompozicije so nastale v duhu neoklasicizma, kasnejše pod vplivom ekspresionizma in serialne glasbe. Končno pa je Ramovš začetnik slovenske glasbene avantgarde.

Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za svoje življenjsko delo pa je leta 1983 prejel Prešernovo nagrado.

Osebnostno optimističen in vedrega duha je skladbe spisal takorekoč za vsakogar, ki ga je za to zaprosil. Deloval je tudi kot orglavec v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani, bil je planinec in krepkega zdravja vse do smrti.

Njegov oče je bil slovenski jezikoslovec Fran Ramovš, njegov sin pa Klemen Ramovš, mojster na kljunasti flavti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]