Srečko Brodar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Srečko Brodar

Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog, * 6. maj 1893, Ljubljana, † 27. april 1987, Ljubljana.

Rejenec železničarskega ključavničarja, po končanih štirih razredih ljudske šole na Ledini v Ljubljani vpisan v prvi razred slovenske gimnazije na Beethovnovi ulici v Ljubljani, kjer 1911 maturira. Naravoslovje je študiral na Dunaju in v Zagrebu, diplomiral 1920. Tik pred koncem študija se je začela prva svetovna vojna in moral je med vojake. Poslan je bil na Doberdob, pozneje hudo ranjen v komolec, kar je zanj pomenilo konec vojne in spet se je lahko posvetil študiju. 1939 doktoriral iz geologije in paleontologije na Univerzi v Ljubljani.

Delo[uredi | uredi kodo]

Sprva tri leta suplent na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, od 1921 do 1939 deloval kot gimnazijski profesor naravoslovja v Celju, do 1946 predavatelj na Univerzi v Ljubljani. Tega leta je postal izredni profesor, 1951 redni. Redni član SAZU je postal 1953, dopisni član JAZU 1975. 1969 je postal častni doktor, 1978 zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejel nagrado AVNOJ (1974), Kidričevo nagrado (1974) in dvakrat Prešernovo nagrado (1949 - za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč, 1960 - za delo Črni Kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju). Bil je član mnogih strokovnih in znanstvenih združenj, dolga leta urednik Arheološkega vestnika in Acta carsologica.

Uradno je Brodar prvi raziskovalec paleolitika v Sloveniji; njegovo znanstveno delo se začne z odkritjem mlajše paleolitske kulturne zapuščine iz obdobja aurignaciena v Potočki zijalki na Olševi v Karavankah 1928, ko je po naključju med enim od svojih pogostih sprehodov v naravo odkril v skalo izdolbeno skledo, ki mu je takoj vzbudila pozornost. Izjemno odkritje več kot 130 koščenih konic v nadmorski višini 1700 m je močno odmevalo v znanstvenem svetu in odločilno vplivalo na razlago, kako sta v srednji Evropi potekala zadnja wuermska ledena doba in mlajši paleolitik. Kulturni inventar iz Potočke zijalke so imeli nekateri za tako posebnega, da so postavili novo kulturno skupino v okviru aurignaciena in jo imenovali »olševien« (ta teorija ima precej nasprotnikov in ni bila splošno sprejeta). Do 2. sv. vojne je Brodar odkril vrsto novih paleolitskih postaj v Sloveniji: Mornovo zijalko, Špehovko, Njivice (Radeče), Jamo pod Herkovimi pečmi (Radlje ob Dravi) in Kostanjevico na Krki ter tako dokazal, da je Slovenija pomembno paleolitsko področje na vzhodnem obrobju Alp, ki dokazuje povezavo med paleolitskimi kulturami v Panonski nižini in v severnoitalijanskih pokrajinah. Kot univerzitetni profesor za prazgodovino človeka (pozneje za kvartarologijo) je nadaljeval raziskovanja predvsem na notranjsko-primorskem Krasu; tu si sledijo odkritja Betalov spodmol, Parska golobina, Črni Kal, Jama v Lozi, Županov spodmol, Risovec blizu Postojne. S svojim delom je nedvomno dokazal, da je bilo območje današnje Slovenije v paleolitiku precej pomembno.

Pomemben je njegov delež pri odkrivanju paleolitskih kultur v Bosni in Hercegovini (Crkvina, Kamen ob Usori) in v Srbiji (Pečina pod Jerininim Brdom, Risovača). Prof. dr. Srečku Brodarju je posvečena Stalna razstava o Potočki zijalki v prostorih gostišča in muzeja Firšt v Logarski dolini.

Literarno uveljavljanje[uredi | uredi kodo]

V mladosti se je literarno uveljavljal pod psevdonimom Felicijan v Ljubljanskem zvonu, Domačem prijatelju in Slovanu.

Temeljna dela[uredi | uredi kodo]

Potočka zijalka na Olševi, Prva paleolitska postaja v Sloveniji, Raziskovanje v Potočki zijalki na Olševi in nje problemi, Potočka zijalka - visokogorska postaja aurignacienskih lovcev (s sinom Mitjem), Nova paleolitska postaja v Njivicah pri Radečah, Das Palaeolithikum in Jugoslawien, O stratigrafiji Potočke zijalke, Ein Beitrag zum Karstpalaeolithikum im Nordwesten Jugoslawiens, Črni Kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju, Najdbe kostnih ostankov ledenodobnega človeka na slovenskih tleh, Pleistocenski sedimenti in paleolitska najdišča v Postojnski jami idr.


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978–2002. (COBISS)
  • Mala splošna enciklopedija. Ljubljana: DZS, 1973. (COBISS)
  • Likar, Peter: Srečko Brodar, potnik skozi čas. Maribor: Obzorja, 1979. (COBISS)


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]